V Državnem svetu je potekala slavnostna podelitev plaket Državnega sveta najzaslužnejšim prostovoljkam in prostovoljcem za leto 2020, ki so jo zaradi epidemije preložili za kar pol leta. Med prejemniki je tudi Dejana Baša, podpredsednica Turistične zveze Slovenije.

Plaketo je prejelo 14 najbolj zaslužnih prostovoljk in prostovoljcev. Prispelo je ogromno prijav, izbor pa je opravila Komisija Državnega sveta. Njegov predsednik Alojz Kovšča je v uvodnem nagovoru poudaril, da je korona kriza še v močnejši luči pokazala, kakšen pomen imajo prostovoljci, ki z nesebično podporo in pomočjo pomagajo, da je med ljudmi več strpnosti, solidarnosti in sožitja.

Dejana Baša je postala najzaslužnejša prostovoljka na področju raznolikega in izjemno aktivnega društvenega udejstvovanja na področju turizma s poudarkom na kulturni dediščini lokalnega in tudi širšega okolja. » Prostovoljstvo je sestavni del mojega življenja in moj cilj je, da bi še naprej delovala kot prostovoljka, da bi čim več pomagala ljudem in da bi moje delo in ustvarjanje potekalo v slogi z ostalimi ljudmi kot je bilo doslej,« je poudarila nagrajenka.

Za nagrado jo je predlagala Turistična zveza Slovenije, kjer so v obrazložitvi zapisali:

Dejana Baša je dolgoletna prostovoljka na društveni ravni in aktivna na različnih področjih civilne družbe. S svojim entuziazmom, jasno vizijo in afiniteto do razvoja turizma - tako v mestu kot na podeželju - je doprinesla k razvoju turizma na Goriškem. Po zaslugi različnih projektov in prepoznavnih prireditev pa ni znana samo na Goriškem, pač pa tudi v ostalih delih Slovenije. Kar 30 let svojega delovanja je že posvetila Turistični zvezi Nova Gorica, kjer se še vedno osredotoča na ljudi in okolje. Uresničila je številne projekte, ki so na tem prostoru pustili trajen pečat. Kot strokovna delavka v turizmu in dolgoletna občinska svetnica je znala vedno strogo ločiti profesionalno delo od prostovoljstva. Ves ta čas je bila pobudnica pri ustanavljanju turističnih društev, ki jim še vedno nudi strokovno pomoč pri njihovem delovanju. Je ena izmed ustanoviteljic Turističnega društva Prvačina, v katerem je že vrsto let aktivna članica, dala pa je tudi idejno zasnovo za praznik Breskev in ga dolga leta tudi organizirala.

Kdo ve, kdaj in ali sploh, bi bila brez njenega srčnega in aktivnega pristopa obnovljena vasica Tabor nad Dornberkom, izoblikovana Vipavska vinska cesta, zgrajena pešpot od Lijaka do Sekulaka, kjer je povezala pet vasi. Bi se ljudje sploh združili in enotno nastopili na odmevnem Festivalu vin in oljčnega olja v Šempasu in še bi lahko naštevali.

V vseh tistih poznih nočnih urah se nominiranka ni spraševala, zakaj je še vedno med temi ljudmi, jih posluša in išče rešitve. Vedno je vso svojo energijo vložila v to, da zadevo pripelje do konca, da je prišlo do vidnih, otipljivih rezultatov, ki so ljudem okoli nje veliko pomenili in jim tudi veliko dali.

Od leta 2002  do leta 2014 je bila članica Upravnega odbora pri Turistični zvezi Slovenije, kjer je leta 2014 zasedla položaj podpredsednice, kar je še danes. V projektu Moja dežela  - lepa in gostoljubna od leta 1994 sodeluje kot koordinatorka ocenjevanja na regijski ravni.

Leta 2005 je bila pobudnica za ustanovitev društva za ohranjanje kulturne dediščine Aleksandrink, ki ga je uspešno vodila kar osem let. Pod njenim vodstvom je društvo prejelo številne prestižne nagrade: Murkovo listino, Nagrado Mestne občine Nova Gorica, sama pa je postala osebnost Primorske za mesec november 2009.

Je tudi ocenjevalka oljčnega olja in na prostovoljni osnovi aktivno sodeluje pri njegovem ocenjevanju. Kot sommelierka je aktivna v Društvu za razvoj pivske kulture Somelljer Slovenije.

Njene aktivnosti na področju enogastronomije so prepoznali v Evropskem vinskem viteškem redu in jo povabili medse.

Njen moto je s skupnimi moči in povezovanjem do uspehov.

Prostovoljstvo v številkah

Kovšča je v nagovor izpostavil statistične podatke, med drugim iz skupnega poročila o prostovoljstvu za leto 2019, v katerem je zapisano, da so slovenske prostovoljke in prostovoljci, ki delujejo v okviru prostovoljskih organizacij in javnih zavodov, opravili več kot 11 milijonov in pol ur prostovoljnega dela. »Če bi to ovrednotili v denarne vatle bi bila ocenjena vrednost prispevka prostovoljskega dela k družbeni blaginji več kot 115 milijonov evrov,« je poudaril in nadaljeval, »da jim verjetno več kot materialna nagrada pomeni hvaležnost, veselje, olajšanje in zadovoljstvo oseb, ki jim namenite svoj čas, pomoč. V tem se skriva osebna veličina vas prostovoljcev. Ob tem lahko rečem samo moj poklon«.

Prostovoljstvo v Sloveniji ima že dolgo in uspešno tradicijo, ki se nalezljivo širi iz generacije v generacijo. »Življenje nam pogosto naloži težka bremena stiske ali nepričakovane dogodke, ki smo jim težko sami kos. Takrat je vsaka roka, ki priskoči na pomoč, vsako uho, ki zna poslušati in dobra misel, ki vliva novo upanje, še kako velikega pomena. Še sploh takrat, ko se država zaradi vse bolj dušečih birokratskih poti, ki jih ubira, znajde z državljani tudi na nasprotnih bregovi,« je poudaril.

Navedel je tudi podatek, da je bilo v letu 2020 registriranih 2150 prostovoljskih organizacij, kar je 228 več kot pred dvema letoma. »Želim si, da bi v prihodnje še bolj znali ohranjati partnerski odnos s civilno družbo, zlasti na področju prostovoljstva, saj so brez tega partnerstva lahko ogroženi demokratični temelji, na katerih smo se uveljavili kot narod in nacija. Veseli me, da je za sistematično spodbujanje prostovoljstva in zagotavljanje podpore delovanju prostovoljskih organizacij, soustvarjanje pozitivne družbene vrednosti prostovoljstva v lokalni skupnosti in promocijo prostovoljstva z lastnim zgledom odločilo vodstvo kar 25 občin, ki so maja letos ponovno potrdili naziv prostovoljstvu prijazna občina, 11 občin pa si je ta naziv prislužilo prvič. Naj njihovemu zgledu sledijo še druge,« je apeliral.

Besedilo: Po.F

Fotografije: Barbara Jakše Jeršič