Lanskoletna zmagovalna tematska pot Zelene rege je umeščena v Vodomčev gaj, ki je urejeno in zavarovano območje, kjer ohranjajo in predstavljamo različna življenjska okolja in njihove prebivalce. Njihovo poslanstvo je obiskovalcem približati naravo, predvsem pa želijo obiskovalce spomniti in opomniti, da je dolžnost nas vseh, da naravo ohranimo tudi za prihodnje rodove.

Srčiko Vodomčevega gaja predstavlja naravni ribnik, ki ga napajajo podtalne vode grosupeljskega polja in potok Podlomščica. Skozi leta so v njem s pomočjo premišljenih dejavnikov in v sodelovanju s strokovnjaki, poustvarili različna življenjska okolja, ki so na tem področju že obstajala, a so izginila zaradi posega človeka v okolje.

»Dobrodošli na Klepetu na Naj poti 2022, v Vodomčevi učilnici, prav posebni učilnici, kjer poučevanje prepustimo najboljši učiteljici: naravi. Obiskovalce učimo spoštljivega odnosa do narave in pokažemo, kako je včasih malo potrebno, da je sobivanje človeka z naravo v harmoniji,« je vodnica v naravi Albina Ferdin uvodoma pozdravila udeležence posveta.

»Pred 15. leti so v Evropski komisiji izumili besedo trajnostni razvoj. Kadarkoli sem spraševal, kaj to je, mi nobeden ni znal tega razložiti oziroma definirati. Zdaj definicijo vidim na steni te učilnice: »Narave nismo podedovali. Sposodili smo si jo od naših otrok«,« je povedal dr. Peter Verlič, župan Občine Grosuplje. V učilnici z ogromnimi steklenimi okni, iz katere se odpira prečudovit pogled na bohotno spomladansko naravo, so sedeli tudi predstavniki Zavoda za gozdove Slovenije, ki so orali ledino tako kar se tiče trajnostnega razvoja kot tudi tematskih poti.

Gozdarji so orali ledino

»Turizem, ki ga razvijate v Vodomčevem gaju, se popolnoma vklaplja v naš način gospodarjenja z gozdovi, ki temelji na treh postulatih: trajnost, sonaravnost in več namenskost. Trajnost so že v 18. stoletju izumili gozdarji, ki so hoteli trajnostno pridobivati les za rudnike. Za te potrebe je šlo ogromno lesa in če bi samo sekali, bi ga zmanjkalo. Gozd so začeli saditi, ga negovati. Slovenija je načelo trajnosti prevzela že pred več desetletji. Ne samo trajnostni način, pač pa celo stopnjo višje. Uzakonili smo sonaravni način gospodarjenja z gozdovi po načelu posnemanja narave, takšen zakon pa imamo edini na svetu,« je Jože Mori iz Zavoda za gozdove Slovenije izpostavil korenine trajnosti v Sloveniji.

Zavod za gozdove Slovenije skrbi tudi za gozdarski nadzor, ki je v tem trenutku še toliko bolj pomemben, saj določeni deli Slovenije postajajo čedalje bolj izpostavljeni. Prebivalci iz mest namreč čedalje bolj rinejo na podeželje. »Naša ciljna skupina so obiskovalci gozda, ne lokalni prebivalci. Cilj je, da se rekreativce, dnevne izletnike, seznani s kršitvami. Naša glavna naloga je seznanjanje in obveščanje, saj nismo pooblaščeni s strani ministra za prekrškovni postopek,« je njihove pristojnosti razkril Andrej Rot iz Zavoda za gozdove Slovenije.

Gozdarji so bili prvi, ki si snovali tematske poti v Sloveniji, saj se je vse skupaj začelo z gozdnimi – učnimi potmi. Prvi tematski poti v Sloveniji sta nastali že leta 1974. »V naslednjem letu bomo praznovali 50. obletnico, zato načrtujemo večji posvet. V Sloveniji poti ocenjujemo že od leta 2011. V tem času smo jih pregledali že 500. Imeti Naj pot ni kar tako. Skozi tematske poti lahko vidimo fantastičnost Slovenije. Imamo kar 700 poti, kar je približno 5,600 kilometrov. Tudi druga pohodniška infrastrukturo je zelo bogata. Imamo okrog 10 tisoč kilometrov registriranih planinskih poti, za aktere smo uspeli doseči, da imamo fiksno vzdrževanje s 400 tisoč evri državnega denarja, pri tematskih poteh, pa tega še nismo uspeli doseči,« je povedal Jože Prah, koordinator tematskih poti in podpredsednik Turistične zveze Slovenije. Pozval je k sistematičnemu financiranju in kategorizaciji tematskih poti.

Razpršitev turističnih tokov in varstvo narave

»Tematske poti so zelo pomembna stvar tako z vidika varstva narave kot razpršitve turističnih tokov. Turizem postaja velika težava, saj na določenih točkah prihaja do prezasedenosti. Tematskih poti imamo res veliko, poleg tega imajo infrastrukturo, da sprejmejo obiskovalce. Dobre so tudi z vidika promocije, saj  se najboljše prodajajo doživetja in konkretni klikabilni produkti,« je bila jasna Maša Klemenčič iz STO, ki je za takšen produkt označila tudi aplikacijo Slovenski turistični vodnik, ki jo Turistična zveza Slovenije nadgrajuje v spletni konfigurator izletov in ga je na srečanju predstavila Andreja Vesel, sodelavka Turistične zveze Slovenije za digitalizacijo.

Na voljo bo kmalu in bo zagotovo odigral pomembno vlogo pri razpršitvi slovenskih turističnih tokov. »Ko pridemo do točke, da postanejo določena območja preobremenjena, niso preobremenjena samo z vidika ohranjanja narave, pač pa se tudi turisti ne počutijo več dobro. V Soteski Vintgar, s katero upravlja turistično društvo Gorje, smo že sprejeli omejevalne ukrepe. Obiskovalci so namreč že začeli ogrožati živalske vrste, ki tam živijo. Nezadovoljni so bili tako obiskovalci kot lokalni prebivalci. Želimo, da do takih situacij ne bi več prihajalo, zato smo določili nosilno zmogljivost, v skladu s katero se lahko v soteski Vintgar v enem trenutku nahaja samo 240 obiskovalcev,« se je za omejitve zavzela Jelena Hladnik iz Ministrstva za naravne vire in prostor, Direktorat za naravo, sektor za naravne vrednote in zavarovana območja.

»V zadnjih letih dajemo velik poudarek na izobraževanje vodnikov v naravnem okolju, saj je njihova interpretacija ključnega pomena pri predstavitvi vsebin naše tematske poti. Ravno danes mineva 5. let od otvoritve naravoslovne učne poti Po sledeh Vodomca in vaškega jedra vasi Cerovo,« je povedal Marjan Koščak, predsednik turističnega društva Cer – Cerovo. Njihovi vodniki po naravi so nam za konec pripravili nepozaben sprehod po njihovih tematskih poteh, tudi z njihovimi mladimimi varuhi narave - "rod Podmolnarjev”, demonstrirali pa so nam tudi proces obročkanja ptic, za kar skrbijo licencirani obročkovalci. 

"Govorila bom o turističnem vodenju, zavedam pa se, da bodo na tem področju potrebne spremembe. Zaenkrat vodenje tako zaznava  turistična strategija 2022-2028, tako pa vodenje obravnava tudi zakonodaja," je temo vodenja obdelala Dubravka Kalin, generalna direktorica Direktorata za turizem, turistična vodnica z državnim izpitom in soustvarjalka nagrajene učne poti Savus.

Besedilo: Polona Frelih

Fotografije: Arhiv TZS