Novice

»Ko pridemo na neko destinacijo, je, kot da bi vstopili k nekomu v dnevno sobo«

10. junij 2021

Deli s prijatelji

»Sledimo strategiji trajnostnega razvoja slovenskega turizma, zato si skupaj z našimi turističnimi društvi in prostovoljci že vse od ustanovitve prizadevamo za oblikovanje kakovostnejše turistične izkušnje. Letošnjo poletno turistično sezono bodo zagotovo ponovno zaznamovali domači gostje, zato si želimo, da bodo bonton dopustniškega obnašanja ponotranjili prav vsi slovenski dopustniki in izletniki, » je v uvodu poudaril predsednik TZS Pavle Hevka. Na tiskovni konferenci je bil v ospredju bonton dopustniškega obnašanja, ki so ga pred poletno turistično sezono pripravili na TZS.

Slovenija je država z odprtim dostopom, kar v praksi pomeni, da se lahko obiskovalci prosto sprehajamo tudi po zasebnih površinah, kar denimo v Italiji in drugih evropskih državah ni mogoče. Pomemben je tudi podatek, da imamo kar 80 odstotkov površin v zasebni lasti, kar je precej več kot denimo v Švici, kjer je zasebne lastnine samo še 30 odstotkov. Svobodno se lahko sprehajamo po gozdu, steze so speljane po zasebni lastnini. S tem bi seveda morala biti povezana tudi odgovornost obiskovalcev, ki imajo zaradi svobodnega dostopa pogosto občutek, da je vse njihovo in vse dovoljeno.

Pri Turistični zvezi Slovenije smo pred letošnjim poletjem izdali bonton dopustniškega obnašanja, za katerega želimo, da bi ga ponotranjili prav vsi izletniki in dopustniki. Nastal je tako, da smo naša turistična društva – imamo jih kar 360 – povabili, naj predstavijo, kaj jih je pri obiskovalcih najbolj motilo v lanski sezoni, ko je bil slovenski turizem odvisen od domačega gosta.

Na našo pobudo so se odzvali tudi pri turističnem društvu Kranjska Gora in na pomoč poklicali zavod Turizem Kranjska Gora, kjer so se lani soočili s podobnimi težavami kot vse ostale dobro obiskane destinacije. Reševanja problema so se lotili konstruktivno.

Na fotografiji: Tiskovna konferenca TZS

Turistične patrulje

»Nekaj let se že soočamo s podobnimi problemi kot vse ostale destinacije v Sloveniji, lani pa so zadeve eskalirale. Iz terena, od lastnikov zasebnih zemljišč, smo prejeli številne pritožbe, zato smo izdelali lično ilustrirane tablice, na katerih so osnovne informacije. Po vzoru iz tujine smo izdelali posebno podstran, na kateri izražamo svoja pričakovanja. Ne želimo kaznovati, omejevati, ampak sporočati na lep način. V času drugega vala smo se soočili s porastom dnevnih obiskovalcev. Zato smo vzpostavili turistično patruljo, ki je sodelovala z redarstvom. Naši fantje so opozarjali, informirali in ozaveščali obiskovalce Kranjske Gore. 90 odstotkov jih je upoštevalo priporočila, ostale pa smo predali redarstvu. Tukaj smo se zgledno povezali vsi deležniki,« je poudarila Mojco Mežek iz Turizma Kranjska Gora, za katero je obisk neke destinacije kot vstop k nekomu v dnevno sobo. 

Na fotografiji: Marija Brložnik - TZ Velenje, Mojca Mežek-Turizem Kranjska Gora, Karmen Burger Gerbenc - TZS, Pavle Hevka - TZS, Marija Imperl - Vodnica v naravi, Polona Frelih - TZS

Vodniki v naravi

Turistična zveza Slovenije je avtorica edinega Etičnega kodeksa v turizmu, ki ga uporabljajo vse vodilne slovenske destinacije, kar pomeni, da smo o trajnostnem, vzdržnem oziroma zelenem turizmu začeli razmišljati, še preden je to postalo »mainstream«. Nismo edini, saj že vrsto let obstajata tudi gozdni bonton, kodeks obnašanja v naravi in planinski časti kodeks. Marija Imperl je kot vodnica v naravi ter članica komisije za tematske poti pri TZS poudarila, da so tematske poti najboljši način za organizirani vstop v naravno okolje, »poleg tega je nepogrešljiva vloga vodnika v naravi, ki postane tvoja vstopnica v naravo, kjer smo prav tako gosti. Vodniki v naravi omogočajo vodenje in interpretacijo na tisoč in en način, poleg tega pa s pomočjo vodenja zaščitimo tisti del narave, ki morda ni namenjen množičnemu obisku«.

Na fotografiji: Tiskovna konferenca TZS in nagrajeni spominki 

Prireditve brez plastike

Turistična zveza Slovenije se s svojimi turističnimi društvi posveča skrbi za naravno in kulturno dediščino, prizadeva pa si tudi za prireditve brez plastike, saj želimo, da postane Slovenija prva država na svetu brez plastike za enkratno uporabo. »Počasi so nas začeli motiti že kartonasti kozarčki,» je poudarila Marija Brložnik iz Turistične zveze Velenje, kjer »sledijo trajnostnim smernicam, ki vključujejo tudi kulturno dediščino. Za kulturno dediščino skrbijo prav turistična društva, zanesenjaki v teh društvih, ki imajo radi svoj kraj in neko znanje in ljubezen predajajo iz roda v rod.« Letos bodo tamkajšnja društva čez celo poleteje izvajala »degustacijo lokalnih zgodb«, saj nekih večjih prireditev ne bo, zato so pripravili res butične zgodbe za individualne goste.

Moja dežela – lepa in gostoljubna

Turistična zveza Slovenije je letos že 30. razpisala akcijo Moja dežela – lepa in gostoljubna, ki je vseslovensko tekmovanje v urejenosti in gostoljubnosti mest, vasi, krajev, glampingov, hostlov, tematskih poti ter mestnih, trških in vaških jeder. »Ker želimo v skladu z najnovejšimi turističnimi trendi v natečaj pripeljati in s tem promovirati 'dogodivščine', smo vključili novost, ki smo jo poimenovali »Doživite pristni stik«, saj sodobni turisti ne iščejo več samo lepih pogledov, pač pa pristne stike z domačini,« je poudarila generalna sekretarka TZS Karmen Burger Gerbenc in dodala, da so ob letošnjem jubileju poskrbeli še za eno novost in sicer oddih ob/na vodi. »Iščemo do narave prijazne dogodivščine ob rekah ter naravnih in umetnih jezerih,« je bila jasna.  

Karmen Burger Gerbenc, Generalna sekretarka TZS

Slovenski turistični vodnik

»Tako člani turističnih društev v mestih, kot tudi tistih na podeželju, se zelo dobro zavedajo potreb današnjega preobremenjenega človeka, ki v vedno redkejših trenutkih odmora in dopusta vse bolj hrepeni in išče nedotaknjene kotičke naše dežele, ki so se vse doslej uspeli skrivati pred množičnim turizmom, ki proizvaja ogromne količine odpadkov, porabi velike količine energije in osiromaši domače in tuje turiste za pristen stik z naravo. Zato se marsikdo že odloča za načrtovanje in izvedbo svoje turistične pravljice kar sam, brez posrednikov, brez turističnih organizacij in brez velikih turističnih operaterjev, predvsem pa daleč od mega turističnih destinacij,« je v enem od svojih nagovorov zapisal predsednik Turistične zveze Slovenije Pavle Hevka, ki je predstavil mobilno aplikacijo Slovenski turistični vodnik. Slednja prav vsakemu turistu omogoča, da svoje potepanje po naši deželi – lepi in gostoljubni – organizira v skladu s svojimi željami in potrebami.

V uporabi je dobro leto in pol, v tem času pa si ga je naložilo 5500 uporabnikov, 4650 na androidih in 850 na iphonih.Lokalne znamenitosti vanj vpisujejo občine, turistično informacijski centri ter različni zavodi in društva. Zaenkrat imamo 200 administratorjev. Vpisanih je 1803 znamenitosti, med njimi je več kot 100 različnih poti kot so učne, pohodne, kolesarske. Kar se tiče gastronomije je v aplikaciji trenutno 914 različnih ponudnikov, od ponudnikov gostinskih do nastanitvenih obratov. »Zaradi korone smo precej v zaostanku z dogodki, saj jih ni bilo veliko.Trenutno je vpisanih 23 dogodkov. Tudi sicer bi si želeli več vpisov, vendar je korona naredila svoje,« je pojasnil Hevka.

Na fotografiji: Pavle Hevka, predsednik TZS

Evropska gastronomska regija 2021

Promocija Slovenije gre letos skozi želodec, saj je Slovenija Evropska gastronomska regija 2021. Temu nazivu so pri TZS letos posvetili tako osnovnošolski kot srednješolski festival Turizmu pomaga lastna glava kot Več znanja za več turizma, saj so mladi ustvarjali na temo Moj kraj – moj chef. Poleg tega so v okviru tega naziva letos že četrtič organizirali izbor za najboljši gastronomski spominek, tokrat v Osrednji Sloveniji in Ljubljani. Julija bodo najboljše uvrščeni iz lanskega izbora v Mediteranski in Kraški regiji odpotovali na Portugalsko, kjer bo evropski izbor. Lani so slovenski spominki na njem sodelovali prvič in izdelki iz Termalno Panonske gastronomske regije so prejeli številna priznanja.

»Naši spominki so vsa leta dosegali najboljša mesta, lani jih je bilo kar 6, ki so zasedli najboljše mesto. Tukaj se človeku postavlja vprašanje, zakaj teh spominkov ni v naši ponudbi, kar je že druga zgodba. Na tem področju nas čaka še veliko dela. Ena izdelovalka je denimo poslala modelčke za peko buhteljnov. Zdaj bi te buhteljne morali ponuditi v nekem gostinskem lokalu, zraven pa seveda ta pekač. Če greste v Pariz in naročite palačinke, imate tam vedno na stojalu ali pa v neki trgovini tudi pekač oziroma ponev za peko teh palačink, vključno s tisto leseno paličico v obliki okrog obrnjene črke T, da se palačinka do ustrezne širine raztegne,« je sklenil predsednik ocenjevalne komisije in ambasador Evropske gastronomske regije prof. dr. Janez Bogataj.

Na fotografiji: Marija Brložnik in prof.dr. Janez Bogataj

Fotografije: Barbara Jakše Jeršič 

 

Oglejte si tudi

Novice

Dejana Baša: »Prostovoljstvo je sestavni del mojega življenja«

17. Jun 2021
Predsednikove objave

Festival komedije Pekre je Borštnikovo srečanje za amaterske igralce

15. Jun 2021
Izjave za javnost

Vabilo na tiskovno konferenco pred poletno dopustniško sezono

08. Jun 2021

Pridobite svojo Člansko Kartico

Članska kartica

Prijavite se na naše E-novice

Prijava na e-novice