Le nekaj dni pred 8. februarjem, slovenskim kulturnim praznikom, je komisija za Naj pot pri Turistični zvezi Slovenije v Žirovnici organizirala tradicionalni Klepet na Naj poti, z zavezo, da se po zgledu planinskih poti vzpostavi poseben register tematski poti, ki jih imamo v Sloveniji 700. Pot kulturne dediščine Žirovnica je bila na lanskem natečaju Moja dežela – znak gostoljubnosti izbrana za najboljšo tematsko pot preteklega leta, zato se je dogodek odvil pri njih.  

Pot kulturne dediščine Žirovnica predstavlja edinstven pomen v slovenskem kulturnem prostoru ter vabi k aktivnemu odkrivanju tradicije. V pot je vključenih pet spomenikov lokalnega in štirje spomeniki državnega pomena. Na Slovenski kulturni praznik se na sprehod po tej poti odpravijo številni Slovenci, letos pod sloganom Vender peti on ne jenja! Kar je citat iz Prešernove pesmi glosa. Izraža neomejeno vztrajnost in moč kulture, ki kljubuje časom in izzivom.

»Zavod za turizem in kulturo Žirovnica je upravljalec poti in vsebine vseh spomenikov na poti. Ta pot je pravzaprav identiteta naše Žirovnice. Smo majhni, vendar imamo veliko stvari. Zelo imamo razvit turizem v naravi;  Stol, Ajdno, Zelenico, lepo Završnico. Kljub vsemu je nas identiteta poti kulturne dediščine dela specifične, unikatne,« je izpostavil Matjaž Koman, direktor Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica. V kraju s samo 4500 prebivalcev, se je rodilo pet pomembnih oseb, ki so izjemno prispevali k razvoju slovenskega jezika in kulture.

»Mi Kašarji, kot se imenujemo v vaseh pod Stolom, nikoli nismo vedeli, kaj je točno v teh naših krajih, da nam je dalo toliko znanih in pomembnih mož za našo zgodovino in kulturo. Eni pravijo dobra voda, drugi pravijo dober veter, saj veste karavanški fen je znan tukaj. Šalo na stran. Mi se dejansko zavedamo, kaj imamo in poskušamo po najboljših močeh skrbeti za te naše spomenike. Pot dobiva vsebino turistične znamke, turističnega produkta, kar je seveda naš namen,« je poudaril župan Žirovnice Leopold Pogačar.  

V Sloveniji imamo kar 10 tisoč kilometrov planinskih in nekaj več kot 5 tisoč tematskih poti, poznamo pa tudi Kulturne poti Sveta Evrope, ki je certifikat Kulturne poti Sveta Evrope podelila tudi slovenski poti – Poti pisateljic. Posvečena je pisateljicam s preloma 19. in 20. stoletja, razvija pa se na pobudo in pod vodstvom Foruma Slovanskih kultur. Gre za prvo kulturno pot s sedežem v Sloveniji, sicer pa je teh poti skupaj že 48. »Do nedavnega smo imeli 16 avtoric, zdaj pa pot širimo še na nekaj držav, tako, da bomo kmalu na številki 20. Iz Slovenije smo vanjo vključili Zofko Kveder, Almo Karlin, Ljubko Šorli in Lily Novy. Sodeluje še 9 drugih držav«, je povedala Mateja Jančar, predstavnica projekta Pot Pisateljic  

Padel je predlog, da bi v Pisateljsko pot vključili tudi Nežo Maurer ter njeno rojstno hišo v naselju Kopank v Podvinu pri Polzeli, kjer so pred tremi leti odprli prenovljeno rojstno hišo ter njeno spominsko sobo, ki je prostor našla v občinski knjižnici v gradu Komenda. 

Besedlilo in fotografiji: Polona Frelih