Knjiga miru ni knjiga, s katero se zlekneš na kavč ali fotelj in jo odložiš na nočno omarico. Tudi v cekar za na plažo ne gre. Ne da se je kupiti, niti sposojati. Knjiga miru je knjiga iz lesa in papirja. Papir nam dajejo drevesa, gozd. Gozd je zatočišče miru, tišine, spokojnosti … Gozd je ljubezen, je občutenje, je (tudi) turizem. Turizem smo ljudje. In povezovalni krog je sklenjen. Kako se da vse to enostavno povezati.

Knjigo miru smo spisali udeleženci projekta Branje v gozdnih knjižnicah, ki je potekal 27. septembra 2024, ob 17. uri (istočasno), na približno 60 lokacijah po vseh Sloveniji. Dogodek je v okviru Nacionalnega meseca skupnega branja organiziral Zavod za gozdove Slovenije v sodelovanju s Turistično zvezo Slovenije, Andragoškim centrom Slovenije in Gozdarsko knjižnico. Slovenke in Slovenci smo bili povabljeni k prvemu javnemu branju in druženju v gozdu.

Pobudnik projekta je bil priljubljeni gozdar Jože Prah. »Sodelovanje! Sodelujemo!« pravi Jože. Narava, gozd, knjige, sodelovanje – to nas povezuje. In mir. Naj bo mir, čeprav svet rožlja z orožjem. Knjiga miru – ZATO!

»Naj bo mir v nas samih,

naj bo nato med nami in z nami,

naj bo mir med nami in naravo,

naj bo mir med narodi,

naj bo mir na svetu.« (TD Braslovče)

Iz projekta skupnega branja je nastala edinstvena in unikatna Knjiga miru, ki so jo predstavniki naštetih organizaciji predstavili na sejmu Alpe-Adria v Ljubljani. Predstavitev so s svojimi mislimi na temo knjig, gozda in povezovanja dodatno začinili udeleženci prireditve.

Ste vedeli, da imamo v Sloveniji 71 različnih avtohtonih drevesnih vrst? Vsako drevo ima svojo lepoto in energijo. Lesene platnice Knjige miru so zato sestavljene iz desetih avtohtonih slovenskih dreves. Izdelal jih je mladi oblikovalec lesa in lesnih izdelkov Nejc Pižmoht Pineks Wood iz Radeč.

V knjigi so strnjeni vtisi in fotografije prvega skupnega branja v gozdu. Knjiga bo hranjena na Gozdarskem inštitutu v Ljubljani. Z dogodkom bomo nadaljevali tudi v letošnjem letu.

Knjiga miru ...

Branje v gozdnih knjižnicah ...

Ja, res lepo ...

Hvalevredno ...

Kot protiutež vsem nesmislom naše stvarnosti ... (Cvetka K.)