Že lani smo se dogovorili, da se letos dobimo v Vinski Gori in jo spoznamo na drugačen način. Začeli smo v hladu cerkve, kjer nam je gospod župnik Tone Krašovec predstavil zgodovino cerkve, razgledno ploščad za cerkvijo. Pavabil nas je seveda tudi v vinsko klet, saj smo v Vinski Gori. Okrepčani z dobro vinsko kapljico, smo si ogledali še gornjo dvorano Krstnikovega doma, ki sprejme do 230 ljudi in ima opremo parlamenta do leta 2001. Udobnost paralametnarnih sedežev smo zamenjali za vzpon pod našo markantno lepotico Gonžarjevo peč, ki je med domačni zelo priljubljena - to so spoznali tudi naši gostje! Šli smo mimo Učnega plezalnega poligona D inE katergorije, kjer je dovoljen vzpon le z izkušenim vodnikom. Za več informacij se obrnite na Planinsko društvo Vinska Gora. 

Pot smo nadaljevali v prijetni gozdni senčki, mimo vzpona na razgledno točko, kamor smo povabili na razgled ob drugi priložnsoti. Od tod dalje pa nas je vabil zvok harmonike Domna Sedovška, v tako imenovano Cigansko luknjo, kjer smo si spekli tvist - taborniški kruhek, spili šentjanško kapljico, preizkusili instrumente iz narave, se gunagali in nato odpravili nazaj v dolino.Ta glasbeni vrtec v Ciganski luknji je pripravila družina zelo priljublejne vzgojiteljice iz Lipja, Zore Belina. 

Vsako staro vaško središšče je imelo cerkev, šolo, gostilno s trgovino. V Šentjanžu, kot se je Vinski Gori reklo vse do leta 1954, je bilo tukaj še vaško perišče, ki je delovalo vse do uvedbe elektrike in pralnih strojev, 50 let nazaj! Perici Minka Travenšek in Silva Rednak, ki sta tukaj dejansko prali, sta povedali, da ta šentjanški potok še nikoli ni presahnil in da je pogajanjal kar sedem mlinov, ki so imeli vsak svojo pesmico, eden je pel, "vsak pol, vsak pol!" Kako pa so peli drugi mlini, vam povemo, ko nas obiščete!

V dolini, v novem središču kraja od leta 1973, je nov vrtec, od leta 2019, ki se imenuje Mlinček, saj je koncem kraja, proti Dobrni, še Temnjaški potok, ki je brat šentjaškega potoka in je pogajnjal kar 13 mlinov, tamse nahaja Učna pot škrata Bisera.

Po opranem perilu in periških šalah, smo si zaslužili južino šentanjških viničarjev - Zeljno juho s svežim zeljem, krompirjem in korenjem, ki jo pripravila Gostilna Hren. Ponudili smo tudi najljubšo sladico škrata Bisera, palačinke z orehi in z domačim sivkinim sladoledom - Biserove palačinke.

Tako je bilo, peli smo, si pripovedovali šale! Minilo je v res lepe vzdušju! Zato vam kličemo, dobrodošli v najlepšem kraju, kjer se za vsakega kaj najde - Vinska Gora! Pridite in se prepričajte!