Pozdravljeni, spoštovani Jurjevalci, občani Črnomlja, obiskovalci in gostje!

Jurjevanje v Beli krajini, oziroma tu, v Črnomlju, je dogodek, ki nima kar tako častnega naziva Evropske destinacije odličnosti in zlatega znaka Zelene destinacije Slovenije. Tu sta odličnost turistične ponudbe in skrb za neokrnjeno naravo iz leta v leto bolj opazni in spodbudni. Že dejstvo, da Jurjevanje postaja prireditev brez odpadkov, v vseh nas zbuja upanje, da boste dobri ljudje, ki živite na tem območju, to lepo navado in vaš neponarejen odnos do narave uspeli prenesti tudi na vse nas, ki se v zabetoniranih in poasfaltiranih mestih z veliko mero nostalgije velikokrat spomnimo na trenutke, ki jih preživimo tu, v teh čudovitih krajih ob Kolpi.

Jurjevanje v Beli krajini slovi kot najstarejši folklorni festival v Sloveniji in je kot prireditev član Svetovne zveze folklornih festivalov. Do letošnjega leta so na tej prireditvi nastopile folklorne skupine iz najmanj 30 držav z vsega sveta in jo oplemenitile s svojo kulturo, glasbo in plesom. Na njej pa so nastopile malodané tudi že vse slovenske folklorne skupine, ki dajo kaj nase in ki lahko slovenski in mednarodni javnosti pokažejo bogastvo, tradicijo, barvitost in spoštovanje zgodovinskega odtisa, ki ga Slovenci in Belokranjci puščamo v svetu s svojo izvorno glasbo, narodnimi pesmimi in plesi, ki so se v toku minljivega časa pokazale kot nekaj prav posebnega. 

Letošnje, že 57-to Jurjevanje, ki je, zaradi dobro znanih omejitev, čisto rahlo okrnjeno, bo ne glede na vse ukrepe, zagotovo uspešno, veselo in nepozabno. Raznolikost in prepletanje kultur z vseh koncev sveta, letos pa bolj z vseh koncev Slovenije in zamejstva, sta zaščitna znaka za odlično organizirano prireditev, kjer se starodavna tradicija spogleduje z modernimi časi; kjer se naša kultura smelo ogleduje v ogledalu kultur drugih narodov sveta; in kjer se trajnostno in celostno dojemanje žitja in bitja v tem delu Slovenije ozira na nove poti razvoja, ki omogočajo sožitje vsega, kar ponujata narava in življenje tu, v Beli krajini. 

Dolgoletni trud za ohranjanje belokranjske plesne in glasbene dediščine, ki se z značilnimi pesmimi in narodnimi nošami postavljajo ob bok mednarodno znanim folklornim skupinam, je obrodil bogate sadove, iz katerih se bodo napajale mlade generacije Črnomeljčanov in Belokranjcev, katerih DNK bije v ritmu kola in frfotajočih belih kril mladih deklet. Skupine tamburašev in godb, otroške folklorne skupine, glasbeni in pevski nastopi, umetniške razstave in rokodelski sejem, vse to pisano, starodavno bogastvo je nekaj dni na leto tu zato, da lahko ljudje začutimo svoje korenine, ki nam dajejo pravico, da bivamo prav tu, na tem čudovitem koščku našega skupnega modrega planeta, ki nenehno vrvi od življenja. Tu je naše ljudsko izročilo najbolj živo in prav tu nas to izročilo najbolj kliče in vabi, da ga varujemo in ohranjamo, kar skozi dolgo zgodovino samo po sebi priča o tem, da smo tu, kjer je najlepše, tudi doma. Tu so bili doma naši predniki in tu bodo doma naši potomci. Zato je tako zelo pomembno, da naši otroci vedo, od kod prihajajo in kam gredo.

Védenje, da prvi pisni podatki o belokranjskih šegah in jurjevanju v Črnomlju, izhajajo iz leta 1839, kar je bilo zgledno opisano v časopisu Carniola, nam v takih časih, kot so zdajšnji, daje zanos, da nadaljujemo z razposajenimi plesi, lepimi pesmimi in starodavnimi šegami, ki segajo v zgodovino tega prostora in na njem živečih prednikov. In predvsem - daje na pogum in zavest, da živimo polno življenje, ki nam ga nudi naš čas, tak, kakršen se nam kaže.

Kot predsednik Turistične zveze Slovenije lahko samo pohvalim neomajen trud in zvrhano mero predanosti vseh organizatorjev in prostovoljcev, ki so se lotili te, v teh časih še bolj kompleksne in zahtevne prireditve. Tako starodavna in razkošna prireditev namreč zahteva najboljše od vseh vas in to ste v letošnje letu tudi v celoti pokazali in dokazali.

Naj zato vsem nastopajočim, ki ste se v teh zapletenih časih odločili za sodelovanje na letošnjem Jurjevanju, organizatorjem, prebivalkam in prebivalcem Črnomlja, vsem Belokranjcem in vsem gostom, ki ste se potrudili in prišli na ogled tega razkošja belih narodnih noš, glasbe, petja in plesa, zaželim prijetno sobivanje z našo živo kulturno in zgodovinsko dediščino, predvsem pa polno malho lepih in prijetnih spominov, ki nam bodo greli srce še dolgo potem, ki bo nam Sveti Jurij pomahal v slovo in nas prepustil času visokega poletja.

Hvala!