Kulturno-zgodovinsko društvo Rusalka

O nas Aktualno

Naslov

  • Pot v Zeleni gaj 27 b, 1000 Ljubljana

Predsednik

  • Marija Minka Jerebič

Kontaktne osebe

  • Marija Minka Jerebič

Deli s prijatelji

Aktualno

Dogodki

OB TOLMUNU

  • 22. jan 2026 18:00 - 22. jan 2026 19:00
  • Kulturno-zgodovinsko društvo Rusalka

O nas

Ob sotočju treh rek: Save, Ljubljanice in Kamniške Bistrice ter številnih njihovih pritokov na vzhodu Ljubljane je še danes veliko tolmunov, kjer se ob prvem svitu zberejo rečne vile – rusalke. Poplesavajo svoj čarobni ples ter se z njim poklonijo vodi, kot viru življenja. 

Ta magična bitja so slavili že Rimljani in jih poimenovali rečne nimfe. Poznali pa so jih tudi Slovani, toda imeli so jih za vodne vile in poimenovali rusalke. Bile se prečudovite vodne deklice, visoke postave, blede kože, ki je bila lepa kot mesečina in z nekoliko otožnim nasmehom. Oblečene so bile v lahke prosojne obleke iz megle, ki se je povzpenjala v jutranji zarji vzdolž rek in potokov. Po jutranjem priklonu reki, so ji v čast pele čudovite pesmi in s svojim glasom očarale marsikaterega savskega brodarja in številne mimoidoče. 
 
V deželo se je leta 2015 čisto tiho prikradla pomlad in v poznopopoldanskem sončku so si svoj sprehod ob zasanjani reki Ljubljanici umislile Brigita, Lili, Tatjana, Darja in Minka. Na otoku na reki so zazrle ples rusalk. Začudene so obstale in jih z zanimanjem opazovale. Po plesu je sledilo prepevanje in pripovedovanje zgodb … Sonce se je skrilo za Šmarno goro, a rusalk to ni zmotilo. Prepevale so, plesale in pripovedovale zgodbe ter vedno bolj in bolj s svojimi čarobnimi glasovi zlezle pod kožo opazovalk. Ko je v zvoniku sv. Andreja odbila ura deset, je to pomenilo slovo – slavo rusalk, ki so se zlile z reko in odhitele vsaka proti svojemu tolmunu. Tudi Brigita, Lili, Tatjana, Darja in Minka so odšle proti domu. Niso bile preveč zgovorne. Ko so se pa odpravile k počitku, so se v njihove sanje prikradle rusalke in jim ponovno pripovedovale zgodbe iz davnih časov.

Naslednji dan je dekleta prebudilo kikirikanje vaškega petelina. Že zjutraj so se dogovorile, da se morajo še isti dan sestati. Na popoldanskem srečanju so si izmenjale svoje sanje in spoznale, da so se dogodki preteklega dne zgodili z razlogom. Sporočilo rusalk je bilo eno – ohranjati zgodovino vzhodnega dela Ljubljane in jo preko kulture širiti našim zanamcem. Tako se je rodilo Kulturno-zgodovinsko društvo Rusalka …
 

Cilji delovanja društva so:
    razvijanje in širjenje kulturne dejavnosti ter ohranjanje kulturne dediščine v kraju ter širši okolici,
    zbiranje zgodovinskega materiala, razstavljanje in shranjevanje,
    pisanje člankov in knjig o zgodovini krajev, dejavnosti posameznikov, obrti, načinu življenja krajanov, krajevnih znamenitostih vzhodnega dela Mestne občine Ljubljana.

Društvo za dosego namena in ciljev izvaja naslednje dejavnosti:
    organizira kulturne prireditve, razstave, seminarje, delavnice in predavanja;
    spodbuja k ohranjanju naravne in kulturne dediščine;
    pospešuje raziskovanje lokalne zgodovine, zlasti zgodovine vzhodnega dela Ljubljane in območja, na katerem društvo deluje;
    daje pobude in se konkretno angažira pri zbiranju in ohranjanju kulturne dediščine in
    preučuje teorijo zgodovinopisja in drugih družboslovnih ter humanističnih znanosti.

Ohranjanje naravne, kulturne in tehnične dediščine je treba kar najbolj približati mlajšim rodovom. Rusalkam ni tuj ples po svetovnem spletu in socialnih omrežjih. Svoje delovanje nazorno prikažejo s slikovno predstavitvijo, zato so medse sprejele tudi Majdo, ki poslika vsak dogodek. S svojim delom stopajo v novo dimenzijo. Njihov ples se širi kot nikoli končana simfonija …

Po skupnem jutranjem plesu počasi odplešejo do svojih skrivnostnih skrinj. Tam iščejo gradivo za zgibanke; zgibanke o bogatem življenju na travniku, živalih v gozdu, o brodarjih, mlinarjih, kovačih … Ob skodelici osvežilne vode kujejo načrte za letni tematski časopis. Po posvetu s kraljem Matjažem neumorno pripravljajo zapise o preteklosti …  Izpod čarobnega peresa rusalk se rodijo ideje za nove knjige.

V letu 2025 smo v društvu praznovali 10 let delovanja društva. S strani ČS Polje MOL in JSKD OI Ljubljana smo prejeli priznanje za naše delo. Ponosni smo na naše delo in se veselimo novih izzivov. V 10 letnih delovanja smo v društvu organizirali preko 125 kulturnih dogodkov. Nastopamo po Sloveniji in tujini. Leta 2024 je bila ša članica, Antonija Jereb, edina predstavnica iz Slovenije na Festivalu ljubezenske poezije 2024 v Samoboru, Hrvaška. Člani sodelujemo na natečajih in zasedamo dobre uvrstitve. Vabijo nas na mnoge prireditve: kot nastopajoče, organizatorje, povezovalce prireditev ali za predstavitve uspešnih društev, ki delujejo na podlagi nevladnih organizacij v javnem interesu na področju kulture. 

V društvu prirejamo številne razstave in druge ustvarjalne dogodke ali delavnice. Te so zelo dobro obiskane. Da lahko za obiskovalce izvedemo brezplačne delavnice, dobimo donacije od gospodarskih subjektov ali od četrtne skupnosti. Ustvarjalne delavnice izvajamo po Sloveniji.

Društvo je izdalo naslednje knjige in publikacije:

  1. Ob bistrem potoku je mlin, cin cin ... + DVD (zgodovinska knjiga; Minka Jerebič)
  2. Bejž, bejž, voda gre! (zgodovinska knjiga; Minka Jerebič)  
  3. Poljub strasti (pesniška zbirka; Majda Mihovec)  
  4. Vrelec poezije (pesniška zbirka; Majda Mihovec, Antonija Jereb, Metka Osojnik, Nejc Plečko, Marija Starič in Nežka Andrejaš)
  5. Šepet spominov (pesniška zbirka; Metka Osojnik)   
  6. Dotik (pesniška zbirka; Antonija Jereb) 
  7. Spomini preteklosti (pesniška zbirka; Nežka Andrejaš) 
  8. Zgodbe iz mojega kraja (zgodbe članov društva; Minka Jerebič, Marija Starč, Majda Mihovec, Nežka Andrejaš, Metka Jančec Osojnik, Nejc Plečko, Antonija Jereb, Tanja Šubelj, Cveto Sušnik in Lilijana Prepeluh)
  9. Zgodilo se je v mojem kraju (zgodbe članov društva; Antonija Jereb, Florjan Sušnik, Lilijana Prepeluh, Minka Jerebič, Marija Starič, Hafija Sedić, Nejc Plečko, Nežka Andrejaš, Tanja Šubelj in Metka Jančec Osojnik) 
  10. Čakam (pesniška zbirka: Marija Starič)
  11. Rusalkin vrtiljak (otrošika publikacija: Antonija Jereb, Hafija Sedić, Marija Starič, Metka Jančec Osojnik, Minka Jerebič, Nejc Plečko in Nežka Andrejaš) 
  12. Ko spregovorijo breze (pesniška zbirka: Metka Jančec Osojnik) 
  13. Lahko noč, babi (otroška publikacija; Antonija Jereb, Hafija Sedić, Marija Starič, Metka Jančec Osojnik, Minka Jerebič, Nejc Plečko, Nežka Andrejaš in Elena Skok) 
  14. Ob tolmunu (publikacija; Antonija Jereb, Hafija Sedić, Marija Starič, Metka Jančec Osojnik, Minka Jerebič, Elena Skok, Nejc Plečko, Nežka Andrejaš in Mitja Bastl) 
  15. Orhideja (pesniška zbirka; Hafija Sedič).


Tematska publikacija Ples rusalk (brezplačnik):

  1. Leto 2021 – ČSP MOL
  2. Leto 2022 – Kulturni spomeniki na vzhodu Ljubljane
  3. Leto 2023 – Gospodarstvo na vzhodu Ljubljane 
  4. Leto 2024 – ČS Golovec MOL
  5. Leto 2025 – 10 let – jubilejno leto  


Otroške publikacije (brezplačnik) (Minka Jerebič, Majda Mihovec, Antonija Jereb):

  1. Rusalka in botra Zima 
  2. Rusalka in prijateljica Pomlad 
  3. Rusalka in modro Poletje
  4. Rusalka in teta Jesen 


Zgibanke in promocijski material:

  1. Zgibanka o društvu
  2. Zgibanke na temo lesa (4 vrste)
  3. Zgibanke o flori in favni na vzhodu Ljubljane (6 vrst)
  4. Zgibanka o društvu: Jubilejnih 10 let

 

Rusalke pa imamo tudi svojo himno:

HIMNA RUSALK

himna Društva Rusalka na ljudsko glasbo
Navzgor se širi rožmarin …
Antonija Jereb


RUSALKE SMO

Iz vseh vetrov smo zbrale se
društvo ustanovile,
da pesem glasbo in nasmeh
bi med ljudi delile.

Refren:
Rusalke smo, Rusalke smo,
nas teža let ne gane,
kdor poje rad in pisat zna
med nami lahk` pristane.

Vas sprejmemo odprtih rok,
če v vas še majhen je otrok,
če energija vas krepi
in dobrodelnost v vas živi.

Refren:
Rusalke smo, Rusalke smo,
nas teža let ne gane,
kdor poje rad in pisat zna
med nami lahk` pristane.
 

    
 

 

 

 

 

 

 

Povezani smo z

Pridobite svojo Člansko Kartico

Članska kartica

Prijavite se na naše E-novice

Prijava na e-novice