Korenine viničarstva segajo v fevdalno dobo. Prvi viničarji so bili služabniki meščanom, ki so imeli vinograde v Halozah. Vzrok nastanka haloškega viničarstva je odhod otrok malih kmetov in kočarjev od hiše, saj doma ni bilo prostora za vse. Niso imeli dovolj sredstev, da bi si kupili kmetijo. Največkrat sta šla mlada zakonca za viničarja. Viničar je tako dobil stanovanje in kos zemlje, ki ga je odplačeval z delom v vinogradu. Redil si je kravo, prašiče in kokoši. Življenje viničarjev je bilo težko. Če gospodar z viničarjem ni bil zadovoljen, ga je odpustil. Po II. sv. vojni po letu 1945 so zaplenili vinograde meščanov in okupatorjevih sodelavcev ter jih razdelili med bivše viničarje. Vendar so bili še naprej izkoriščeni. Šele leta 1953 je bil sprejet zakon, s katerim se je rešil problem viničarstva.

Leta 1985 je Kmetijski Kombinat Ptuj - TOZD Slovenske gorice pod strokovnim vodstvom dr. Štefke Cobelj, svetovno znane etnografinje, prvič uredili in obnovili. Muzej je oživel z gostiščem Gorca.
Z usihanjem gostinskega lokala je propadel tudi muzej, kateremu se je pridružil še decionalizacijski postopek.

Občina se je potrudila, da je muzej prišel nazaj v last domačega kraja in ga uredila. Uradno odprtje Viničarskega muzeja je bilo leta 2019. Pred muzejem je bila leta 2019 zasajena stara trta-potomka.
V muzeju si lahko ogledate fotografije Stojana Kerblerja iz opusa Haložan.