Na pobudo in v organizaciji Turističnega društva Tuhinjska dolina ob podpori Občine Kamnik je konec avgusta v Termah Snovik ob 30-letnici od položitve temeljnega kamna za Osnovno šolo Šmartno v Tuhinju in od postavitve pilotnega bazena Term Snovik v nastajanju, potekala slavnost z okroglo mizo z naslovom Tuhinjska dolina - moč znanja in turizma za njen razvoj.

Oba projekta sta pomembno in trajno zaznamovala razvoj Tuhinjske doline in temeljita na Razvojnem programu za demografsko ogrožena področja, med katera je bila uvrščena tudi Tuhinjska dolina. V tistem času je Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo uvajalo nove projekte, med katerimi so bili projekti Celostni razvoj podeželja in obnova vasi (CRPOV) in izdelan projekt CRPOV Snovik je bil namenjen celostnemu razvoju podeželja vasi Snovik in v njem tudi prepoznan potencial vasi Snovik v sprejeti odločitvi o koriščenju termalne vode v turistične namene.

Znanju in turizmu sta oba projekta kot prioritetni nalogi razvojnih programov Občine Kamnik dala Tuhinjski dolini podlago in smernice z izhodišči za njen celovitejši in pospešen razvoj.

Na okrogli mizi so sodelovali vidni strokovnjaki in partnerji v projektih, ki je vsak s svojega področja ocenil razvoj Tuhinjske doline, spregovorili, katere so najboljše realne danosti, ki jih ima Tuhinjska dolina za nadaljnji razvoj ter opozoril tudi na morebitne pasti, predvsem pa kaj lahko smelejše izkoristiti za razvoj ter prepoznavnost Tuhinjske doline. Iz svojih praks so predstavili tudi nekatere konkretne primere, primerne za Tuhinjsko dolino.

V uvodnem pozdravu je Predsednik Turističnega društva Tuhinjska dolina, tudi prokurist Term Snovik, Ivan Hribar izrazil globoko hvaležnost vsem, ki so prispevali k uspehu teh projektov ter k razvoju in napredku Tuhinjske doline.

Poudaril je pomen zgodovinskih trenutkov, ki so oblikovali razvoj doline. "Skupaj z domačini in Občino Kamnik smo naredili prve korake na poti, ki je bila dinamična in polna izzivov. A vedno smo našli pot naprej," je dejal. Pilotni bazen, ki je bil ključnega pomena za preverjanje danosti termalne vode in sprejem občanov do nove pridobitve, je odprl novo poglavje v zgodovini Tuhinjske doline.

Poudaril je tudi, kako so skozi leta vedno znova našli rešitve in premagovali ovire. Gradnja Eko term takrat - pred tridesetimi leti z mislijo na energetsko varčnost in ohranjanje neokrnjene narave je bila pomembna odločitev, ki je spodbudila inovativne pristope v izkoriščanju termalne vode.

Danes, skoraj dvajset let po ustanovitvi Turističnega društva Tuhinjska dolina, je predsednik izrazil zadovoljstvo nad širjenjem povezovanj in rastjo društva s statusom nevladne organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju spodbujanja razvoja turizma. "Naša razvojna vizija je jasna – moč znanja in turizma je ključna za prihodnji razvoj Tuhinjske doline. Brez povezovanja in znanja si prihodnosti v naši dolini ne moremo predstavljati," je dodal in povedal, da je tudi ta naslov zato oblikovan premišljeno.

Pozdravno vlogo je imel župan Občine Kamnik, Matej Slapar in jo nadaljeval tudi kot  uvodničar v okroglo mizo. Spregovoril je o 30-letnem razvoju in prihodnosti Tuhinjske doline, ki je eden od pomembnih stebrov občine Kamnik. Poudaril je pomembnost delovanja poštenih, naprednih in razvojno naravnanih ljudi Tuhinjske doline, ki so se zavezali k prehodu od besed k dejanjem. Prebivalci Tuhinjske doline so namreč rojeni na posebej lepem koščku zemlje, pod Kamniško-Savinjskimi Alpami. Naravne lepote in bogate surovine, kot je les, so omogočile, da so predniki obstali, preživeli in se razvijali, kar danes predstavlja trdne temelje za nadaljnji razvoj doline.

Izrazil je hvaležnost vsem, ki so zadnjih 30 let prispevali k razvoju zgodb, ki so se spletle okrog Term Snovik. Poudaril je pomen turističnih kmetij, lokalnih ponudnikov in kmetij, ki soustvarjajo ta mozaik. Posebej je izpostavil zadovoljstvo nad tem, da so se Terme Snovik usmerile v trajnostni turizem, s čimer skrbijo za ohranjanje narave za prihodnje generacije in da se zavedajo pomena trajnostnega ukrepanja z aktivnim prizadevanjem, da zanamcem zapustijo naravo v čim boljšem stanju.

Del te trajnostne zgodbe je tudi Kneippova terapija, ki so jo v Termah Snovik ponovno postavili na zemljevid, kar pomeni tudi korak naprej za občino Kamnik v okviru nove strategije turizma. To ne koristi samo turistom, ampak tudi domačinom, saj prispeva k zdravemu načinu življenja.

Župan je poudaril, da je pred dolino še veliko dela, zlasti na področju infrastrukturnih projektov, kot so kanalizacija in cestna infrastruktura. Izrazil je prepričanje, da bodo z združenimi močmi, premišljenimi vlaganji in poštenim pristopom uspeli doseči še mnoge cilje.Ob zaključku se je iskreno zahvalil Turističnemu društvu Tuhinjska dolina, organizatorju okrogle mize in vsem, ki sestavljajo mozaik razvoja Tuhinjske doline in s tem tudi občine Kamnik ter izrazil prepričanje, da bo okrogla miza pomemben mejnik in bo dala potreben zagon za prihodnji razvoj.

Okroglo mizo je nadaljeval oz. bil prvi gostujoči govornik namestnik generalnega direktorja Direktorata za regionalni razvoj na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj, dr. Robert Drobnič. Predstavil je vlogo kohezijske politike, predvsem pa regionalnega razvoja, ki je s kohezijsko politiko tesno povezan. Poudaril je pomen kadrov in medsebojnega sodelovanja, ki je še posebej pomembno pri pripravi regionalnih projektov oziroma projektov, kjer sodeluje več razvojnih akterjev. Dotaknil se je pomena zelenega trajnostnega razvoja in digitalizacije ter pomena aktiviranja lokalnih razvojnih potencialov in kadrov pri snovanju in izvajanju razvoja. Ocenil je, da ima Tuhinjska dolina razvojni potencial, predvsem zaradi dostopnosti, neokrnjenosti narave in zaradi ljudi, ki aktivno prispevajo k razvoju.

Posebej je izpostavil tri teritorialne pristope: (pristop od spodaj navzgor) v okviru Programa Evropske kohezijske politike: Najprej pomen pobude CLLD (Razvoj, ki ga vodi skupnost), ki aktivno deluje in prinaša rezultate tudi na Kamniškem, potem Dogovor za razvoj regij (ki npr. podpira osnovno in podjetniško infrastrukturo ter kolesarske povezave), ki je namenjen izvajanju projektov, ki jih posamezna razvojna regija pripravi na podlagi Regionalnega razvojnega programa ter tretji teritorialni pristop, ki je Urbani razvoj v dvanajstih mestnih občinah, ki se izvaja preko Celostnih teritorialnih naložb (CTN).

Izpostavil je določene primere dobrih razvojnih praks iz drugih območij, na primer iz Posočja, ki je neprimerljivo težje dostopen kot Tuhinjska dolina, pa tam v zadnjih desetletjih lahko zaznamo velik razvojni napredek, še posebej na področju turizma. Moč bo Tuhinjska dolina dobila tudi v medsebojni povezanosti s sodelovanjem partnerjev Kamniškega in osrednjeslovenske regije in s projektnimi razpisi.

Dr. Justina Erčulj je predstavila izjemno sodelovanje z OŠ Šmartno v Tuhinju. Šola za ravnatelje, v kateri je bila zaposlena, jo je delegirala, da na Osnovni šoli Šmartno v Tuhinju izvede izobraževanje z naslovom "Uvajanje sprememb za večjo učinkovitost šole" za celoten šolski kolektiv, kar je sprožilo aktivno sodelovanje vseh učiteljev na šoli. Naslednje leto je bila šola povabljena, da kot ena izmed vzorčnih šol sodeluje v programih Šole za ravnatelje v Sloveniji in sicer v projektih "Mreže 1" in "Mreže 2" pri razvijanju modela uvajanja izboljšav. To je na šoli sprožilo nenehen proces uvajanja sprememb in preraslo v sodelovanje med šolami, kar je postalo stalna praksa tako na Osnovni šoli Šmartno v Tuhinju, kot tudi na drugih slovenskih šolah. Posebej je bila izpostavljena vloga Šole za ravnatelje, ki je z mentorstvom novoimenovanim ravnateljem pomembno prispevala k profesionalnemu razvoju vodstvenih kadrov v šolah. Ravnateljica Jožica Hribar je že v prvem letu sprejela mentorstvo, kasneje pa tudi koordinirala skupino izkušenih in novih ravnateljev, kar je ustvarilo močno podporno mrežo.

Dr. Justina Erčulj, je na podlagi svojih bogatih izkušenj doma in v tujini, izpostavila sodobno vlogo šol, ki presega zgolj poučevanje. Šole se vse bolj posvečajo tudi vzgoji otrok in mladostnikov, pri čemer se soočajo z izzivi duševnega zdravja učencev, večkulturnosti, globalizacije ter vdora umetne inteligence. Posebej je poudarila pomen podeželskih šol, ki so tesno povezane z lokalnim okoljem. V teh šolah imajo izvenšolski krožki pomembno vlogo pri usmerjanju otrok v nadaljnje izobraževanje in poklicno pot, saj vključujejo lokalno prebivalstvo in raziskujejo okolje.

Na primerih podeželskih šol, ki so tudi prostori za kulturne, športne in druge dejavnosti, je dr. Erčulj poudarila, da te šole predstavljajo "almo mater" znanja tako za otroke kot za lokalno prebivalstvo. Šola ni zgolj središče učenja, ampak tudi pomemben povezovalni člen z lokalnim okoljem, saj se medsebojno dopolnjujeta in bogatita.Udeleženci okrogle mize so se strinjali, da mora šola ostati ključna institucija, ki ne le izobražuje, ampak tudi povezuje in krepi lokalno skupnost.

V odgovor na vprašanje, kako spodbuditi mlade, da ostanejo v Tuhinjski dolini in v njej delajo in živijo, je bil v okroglo mizo vključen 24-letni Matic Hribar, od lani predsednik Športnega društva Šmartno v Tuhinjski dolini, ki je letos, seveda z ekipo, že organiziral tradicionalni množični tek na goro Sv. Miklavž s tisoč udeleženci tega dogodka. Če strnemo motive in vzroke te njegove odločitve, da sprejme vlogo predsednika društva, so ti bili: tradicija – nadaljevati tradicijo društva z dobrimi, zanimivimi in odmevnimi programi ter povezavami z drugimi krajevnimi društvi, prizadevnimi člani je lažje nadaljevati delo, kot ustvarjati nove; imeti kontakt s prejšnjimi organizatorji – ki so dosegljivi za pomoč; ekipa sodelavcev – ki je med seboj usklajena, zanesljiva in se med seboj pozna od prej; osebne izkušnje z organizacijo – vsaj nekaj; sreča – da je poznal gospo, ki je imela izkušnje z razpisi in je bila pripravljena pomagat; užitek in smisel v delu – da se imamo »fajn«; da ne zamre nekaj dobrega za skupnost – da to ne zamre z našo generacijo; novačenje – osebni nagovor s strani eminentne, spoštovane osebe v lokalnem okolju, ki me je poznala; karakter človeka – ki ga označujejo pozitivno mišljenje, volja do dela, interes, povezovalnost,  sodelovanje, vodstvene sposobnosti in njegova prepoznavnost teh lastnosti. Vsaj potenciali morajo biti taki … Dodal je, da mladi s(m)o sposobni, le priložnost jim je treba dati ter jih spodbuditi.

Direktor Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, mag. Teo Hrvoje Oršanič je  z naslovom »Varstvo je obstoj!« predstavil poslanstva Zavoda pri ozaveščanju ohranjanja in zaščite narave ter skrbi za kakovostno bivanje lokalnih prebivalcev. S slikovnim gradivom je predstavil dragoceno preglednico vseh zavarovanih in ogroženih vrst v celotni Tuhinjski dolini, z izpostavljenim endemitom (posebnost samo v Sloveniji) Soteske. Domačini morda teh posebnosti še ne poznajo dovolj in jim bodo postale v ponos. Turisti bodo ob dobri interpretaciji teh redkosti iz Tuhinjske doline odšli bogatejši. Vsi skupaj pa bodo to izjemno dolino lahko predali  generaciji in turistom, ki še pridejo za nami.

Predstavil je primere dobrih in tudi slabih praks umeščanja kolesarske infrastrukture v prostor. V luči turističnega razvoja Tuhinjske doline je izpostavil, da je narava skrb lokalnega prebivalstva in investitorjev – še posebej v turizem. Sporočilo vsem je: Zeleni turizem, butični turizem, avtentični turizem, ekskluzivni turizem, visokokakovostni turizem – osnovni pogoj za vse navedene vrste turizma predstavlja ohranjena, neokrnjena narava. Pri načrtovanju turistične strategije in umeščanju infrastrukture je treba imeti v mislih, da se območje Tuhinjske doline razvija v smeri in na način, da se ohranja prvinskost narave in da se aktivnosti prilagajajo naravnim danostim prostora. Torej ne vse in ne za vsako ceno, temveč premišljeno, da bomo to izjemno dolino lahko predali domačinom in turistom, ki še pridejo za nami. Ključno je: sodelovanje vseh deležnikov, da je stalna deležnica tudi narava.

Zaslužni prof. dr. Janez Bogataj je predstavil temeljna izhodišča za pravilno razumevanje kulturne dediščine v sodobnosti. Glede na etnološko slabo raziskano območje Tuhinjske doline, je še posebej poudaril pomen raziskav kulinarike in gastronomije, ki je bolj alpske značilnosti in tja tudi zato umeščena, in ki sta v prihodnje lahko pomembni področji turističnega in siceršnjega prizadevanja tega dela gastronomske Slovenije. Rezultati popisa jedi z recepti se namreč lahko takoj vključijo v jedilnike gostincev in naših domov in tudi v komplet z Okusi Kamnika in projekt Slovenska gostilna. Nastalo bi lepo in strokovno izhodišče graditve blagovne znamke Okusi Tuhinjske doline (vemo, da je nekaj jedi že raziskanih in so tudi že v ponudbi nekaterih gostincev) in večjega prepoznavanja Tuhinjske doline z njeno identiteto. Pri zbiranju gradiva bi lahko koristno sodelovali tudi učenke in učenci tuhinjske osnovne šole. Odločno je povedal, da moramo že mladim in to čim prej, dati zahtevne naloge! Če se bodo na šoli za njegovo pobudo odločili, jim bo za večji zagon rad v podporo in pomoč. Ravnateljica tuhinjske šole, mag. Darja Krašovec je že kar na licu mesta javno potrdila sprejem tega programa za njihovo šolsko leto 2024/2025 z zagotovitvijo, da bo ta naloga in vključenost prof. Bogataja za učenke in učence še dodatno velika spodbuda in navdih. Po okrogli mizi smo ju s prof. Bogatajem videli pri z obeh strani navdušujočem pogovoru.

Miša Novak, zunanja strokovna sodelavka pri oblikovanju kamniške strategije turizma 2030, je izpostavila priložnosti trajnostnega, zelenega turističnega razvoja destinacije Kamnika in Kamniškega,  ki se iz zgodovinskega mesta Kamnik odpira v dve dolini: Kamniško Bistrico z Veliko planino in Tuhinjsko dolino z Menino planino, kot je bilo opredeljeno v okviru procesa priprave strategije turizma za obdobje do leta 2030.

Poudarila je, da ima Kamniško resnično vse danosti, da se okrepi kot celoletna aktivna alpska well-being destinacija (destinacija dobrega počutja) s prvobitnim alpskim karakterjem ter zgodovino srednjeveškega mesta in nekoč uveljavljenega vodnega zdravilišča, ki se danes odraža v sodobni ponudbi na vseh petih stebrih za ohranjanje zdravega telesa in duha (to so voda, zelišča, gibanje, prehrana in zdrav življenjski slog; ® Kneipp destinacija).

Kamniško ima tudi močne posamezne ponudnike, ki znajo in ki so bolj prepoznavni kot celotna destinacija. Katero slovensko alpsko mesto ima takšne predispozicije in tako odlično dostopnost? Na drugi strani slovenska zdravilišča in druge termalne destinacije nimajo Alp in takšne narave! Zato je predlagala, da s temi danostmi lahko in zmore bolj smelo in povezano kot skupna, zaokrožena destinacija, ki se razvija, nadaljevati. A v procesu morajo vztrajno in celovito sodelovati vsi ključni turistični deležniki kamniškega, zasebni, javni in civilni, kot je dala v svoj naslov tudi sporočilo: Ključ uspeha je v lokalni skupnosti, moč pa v sodelovanju celotne destinacije.

Direktorica Term Snovik - Kamnik, d.o.o., Katarina Adam je vse svoje predhodnike navdušila z vizijo podjetja. Direktorica od leta 2022, je rasla skupaj z razvojem snoviških term in se je poleg študija tudi v tujini (tudi na Kneipp Bund v Bad Wörishofnu) kalila na različnih delovnih mestih od sobarice, natakarice, receptorke, vodje recepcije, vodje animacije in odnosov z gosti, vodje razvoja in novih produktov in vodje profitnih centra bazen, wellness in Kneipp. Terme Snovik so zgodba o uspehu Tuhinjske doline in Kamniškega. Direktorica je izpostavila le nekaj zanimiv številk: v vseh letih neprekinjenega delovanja so v termalnih bazenih sprejeli 2.901.201 kopalca, v apartmajskem naselju Hiške na robu gozda je bivalo 207.960 gostov iz kar 123 držav, ki so ustvarili 651.899 nočitev, v blagajno pa prispevali 620.000 eur turistične takse. Na njihovih tehniških dnevih na temo ekologije je bilo udeleženih preko 10.000 učencev. Ne pozabimo, da so Terme Snovik prve terme v Sloveniji, ki so pridobile mednarodni certifikat Eko marjetico in ga obdržale do danes.

Predstavila je celovito vizijo razvoja Term Snovik, ki združuje trajnostni turizem, inovativne investicije in poudarek na človeških virih. Poudarila je pomemben mejnik, ki so ga letos dosegli s spremembo prostorskega načrta in pridobitvijo gradbenega dovoljenja za nov Kneippnatur hotel ter razširitev wellnessa. Gre za korak naprej v njihovi zavezanosti k odličnosti, s katerim bodo izboljšali ponudbo in gostom omogočili še boljše, nepozabno doživetje. Kneippnatur hotel bo srce nove turistične vizije, kjer se bodo prepletali udobje, zdravje in trajnost. Promovirala je nove priložnosti za delo na turistični destinaciji v različnih segmentih, možnost kariernega razvoja, v dinamičnih timih s širjenjem obzorij skozi stik z različnimi kulturami, izpostavila odlične delovne pogoje in pa tudi potrebo po poglobitvi sodelovanja med osnovnimi in strokovnimi šolami ter turističnimi podjetji. Terme Snovik namreč aktivno štipendirajo, razpisujejo delovna mesta in vabijo nove kadre, zlasti domačine, saj verjamejo, da lahko ti svojo strast do turizma živijo prav na domačem pragu.

Pomenu sodelovanja med različnimi deležniki, kot so lokalna skupnost, občina, podjetja in izobraževalne ustanove, je dala še večji pomen, saj je prav to sodelovanje ključnega pomena za ohranitev Tuhinjske doline zelene, uspešne in privlačno za prihodnje generacije. V prihodnje si želijo dodatne nacionalne in lokalne podpore, saj imajo še vedno le lastne čistilne naprave in lasten vodni vir. Potrebna je tudi dostopnejša  cestna in kolesarska infrastruktura, ki bo koristila tako domačinom kot tudi gostom term.

Da je mogoče sprejeti izziv in priložnosti zaposlitve v Tuhinjski dolini je mlada Sonja Kropivšek, s kmetije in sirarne Pr'Gabršk potrdila vse, kar je povedal že Matic Hribar, a v svoji zgodbi. Sprejela je izziv, da živi in dela doma, pa še vsakodnevne vožnje kam drugam na delo ni! Tudi pri njej so bili odločilni podobni motivi. Povedala je, da so izzivi pred vsakim človekom, še posebno mladim, ko vstopa v samostojno življenje, povezani najprej z njegovo osebno željo, motivom in interesom, ki ga ima v sebi ter sposobnostjo in usposobljenostjo, ki ju radovedno in z veseljem razvija. Radovednost vzbuja pri njenem delu že sama tehnologija in želja, pa tudi nuja, da se morajo na kmetiji nenehno vključevati v novosti ter svoje delo in ponudbo nadgrajevati. Povedala je, kako je že pred dobrim desetletjem znotraj te zgodbe postala najmlajša 22-letna »specialistka« za izdelavo trniča, ki so ga izdelovali le pastirji v 19. stoletju in začetku 20. stoletja, da so bile ključne okoliščine, da so se doma odločili za širjenje njihove že tradicionalne in znane kmetije, da je bila osebo nagovorjena s strani Zavoda za turizem in šport Kamnik, da bi za blagovno znamko Okusi Kamnika potrebovali kakovostne trniče. Spopadla se je s sodobno tehnologijo pri izdelavi tega sira, da je trničem bila kos ta sodobna tehnologija. Pri tem so ji veliko pomenili velika in srčna podpora in konkretna pomoč tistih, ki so se s trničem ukvarjali prej in danes: Rezka Mali kot učiteljica, Anica Ahčin pri značilnih lesenih pečatnikih, Janez Uršič, s 65 recepti za uporabo trniča in še drugi … Trnič, kot zanimiv izdelek za širšo javnost, je vplival na razvoj njihove cele sirarne in na usmeritev tudi v turistično dejavnost. Z veseljem in užitkom s culami skute in z opremo hodi tudi naokoli in vodi delavnice izdelave trniča ter pokušine, prodaja sir, doma pa sprejema obiskovalce – poleg vsega dela z mlekom, sirarjenjem, prodajo in trženjem, pri katerem delu sta si z materjo ena drugi v pomoč.

Čudovita zgodba za zgodbarjenje – zgodbe Tuhinjske doline, je rekel dr. Noah Charney, profesor umetnostne zgodovine in romanopisec, ki je doktoriral na ljubljanski univerzi na temo arhitekture Jožeta Plečnika in že desetletje z ženo Slovenko živi v Kamniku ter bil leta 2023 izbran za ambasadorja slovenskega turizma. V slovenskem jeziku je predstavil, da moramo zgodbariti za obstoječe in bodoče programe turistične ponudbe. Zgodbarjenje namreč povečuje prepoznavnost in privlačnost turistične ponudbe. Zgodbe v turizmu imajo močan učinek, ker z burjenjem domišljije ustvarjajo motiv za obisk turistov. K nam prihajajo izključno zato, da odkrijejo, spoznajo in doživijo te zgodbe, ki predstavljajo naše posebnosti, lepote, privlačnosti, navade, v izbrani in zbrani ponudbi avtentičnosti kraja oz. destinacije, kamor prihajajo. Pomembno je, da vemo, od kod turisti prihajajo. Zgodbe morajo biti zato napisane na način, da jih razumejo obiskovalci, ki prihajajo iz različnih okolij Slovenije in sveta. To so naša tarčna oziroma ciljna publika.

Dr. Charney je predstavil tri uspešna taktična orodja zgodbarjenja za pomen promocije: kulinariko –  obvezno in nujno slovensko, lokalno, pa tudi hišno, ki iz nje izhaja (tuhinjska postrv, fila, ki jo on več kot obožuje); lov na zaklad – za turiste prepoznavni motivi v točkah po Tuhinjski dolini, ki so vredne ogleda (Plečnik, Valvasor …), s knjižico zemljevida in prostorov za žige, za izpolnitev sledijo nagrade); in zgodbe, izdane v knjigah, ki so vezane na dogajanja ali legende iz Tuhinjske doline (miti, dogodki …), napisane tako v slovenskem jeziku kot v jezikih obiskovalcev, turistov za mednarodni trg. Iz teh zgodb izhajajo tudi filmi, imenovani »cinematic«, ki predstavljajo kratek dokumentarni film ali kratko igrano poustvarjeno zgodbo tako iz preteklosti kot sedanjosti.

Pripovedovalci zgodb so lahko vsi programi in ponudniki. Pomembno je, da se ljudje s temi zgodbami ob prebiranju in gledanju poosebljajo, jih razumejo in o njih razmišljajo in jim burijo domišljijo. V njih ustvarjajo željo, da bi ta doživetja doživljali tudi oni in zato pridejo k nam.  Za vsako zgodbo mora biti tesno sodelovanje lokalne skupnosti, saj je promocija z zgodbarjenjem v domeni lokalne turistične organizacije. Zgodbe Tuhinjske doline in o Termah Snovik moramo napisati in potem s  temi zgodbami trženjsko dramaturško komunicirati. Obetajoča mu je misel zgodbarjenja z naslovom: "Tuhinj Treasure Hunt".

Luka Svetec, direktor Zavoda za turizem in šport občine Kamnik, je zaokrožil celotno okroglo mizo z besedami:  turizem in turistični programi smo ljudje za ljudi. Zavod pomaga ponudnikom tako, da jih med seboj povezuje in koordinira. Ve, da samo enakomeren razvoj s celovito ponudbo vodi k uspehu destinacije, je so-delo-vanje ključno. Predlagal je osredotočenost na programe, ki povezujejo  mesto Kamnik s Tuhinjsko dolino, ki ima neokrnjeno naravo, termalno vodo, bogato dediščino in prijazne ljudi.

Izpostavil je ključno vlogo Ivana Hribarja, Term Snovik in vlogo Turističnega društva Tuhinjska dolina, ki ima izredno dobro začrtano svojo strategijo in ima odlično upravljanje. Kar dva ukrepa upravljanja iz kamniške strategije sta izjemno pomembna: zagon aktivnega upravljanja mikrodestinacije in okrepitev sodelovanja DMO (organizacija destinacijskega upravljanja) in društvenih organizacij. Tu ima Tuhinjska dolina veliko prednost pred ostalimi.

S postavitvijo Term Snovik se je v Tuhinjski dolini začel turizem močno razvijat. Domačini so prepoznali svoj potencial in da so učinki od turizma lahko tudi zelo pozitivni. V Tuhinjski dolini  je tudi lepše živeti, ker je tu več možnosti tako za preživljanje prostega časa kot za dodaten zaslužek.

Tuhinjska dolina je tudi zelo aktivna in povezana. Ve se, kaj kdo dela in zato so njihove sinergije večje in učinki močnejši. Turistično društvo Tuhinjska dolina z različnimi sekcijami vključuje kar se da široko populacijo, tako da se v njem lahko najde vsak na področjih, ki ga zanimajo in pri katerih se dobro počuti. In spet je to dobro za razvoj turizma. Destinacija je potem še bolj pristna in zanima za goste.

Število in raznolikost ponudnikov raste v Tuhinjski dolini nadpovprečno znotraj Kamniškega: več je turističnih kmetij, apartmajev, hiš, glempingov, kampov - tudi za avtodome, ki so zelo popularni. Nastajajo novi prostori za lokalne ponudnike in lokalne prireditve, porajajo se novi izdelki, novi kakovostni ponudniki za celo Kamniško, in sicer taki, kar turisti še posebno radi iščejo. Ta uspešnost močno vpliva tudi na vso mlado generacijo, da vidi in doživlja zglede.

Skupaj jih povezujejo trajnostne zaveze. Tudi zaradi njih je Kamnik ocenjen kot zelena destinacija v znamki Slovenia Green.

Tudi Kneippova ponudba Term Snovik, ki je sicer logičen razvoj od prvih začetkov nekoč v Kamniku, nas in vse ponudnike s Kamniškega zavezuje, da ji moramo slediti in vključiti tudi v naša življenja, saj je Kneippova filozofija zdravega življenja  pomembna tudi za zdravje vseh tukajšnjih prebivalcev. Vse, tudi na videz majhne stvari, močno vlivajo na zavedanje pomena zdravja. Če živimo po teh principih, jih razumemo in posredujejo tudi gostom, ki jih doživljajo zato pristneje. Zavod bo močen partner razvojnim načrtom in ponudbi Tuhinjske doline in Term Snovik.

Skupaj ustvarjamo dobre zgodbe za obiske novinarjev, vabljene študijske ture, podpiramo start-up podjetja, da bi tu zaznavala nove produkte in se s celokupno ponudbo skupaj, ker smo tako močnejši, pozicionirali na turističnem zemljevidu Slovenije in tudi v povezavah s tujino.

V zaključku je Bojana Planina, ki je okroglo mizo vodila, izrekla pomembno sporočilo okrogle mize, ki ga je tokrat strnila v eno besedo: sodelovanje. Izrekli so jo vsi govorci dogodka in okrogle mize večkrat. Je čudežna beseda, ko za njo stojijo ljudje optimizma, znanja, izkušenj in odprtega srca v svojih dejanjih. Sodelovanje z znanjem in turizmom je izjemna moč Tuhinjske doline!

 Ob koncu okrogle mize je predsednik Turističnega društva Tuhinjska dolina Ivan Hribar povzel glavne poudarke razprav, ki so pokazale trdne temelje za nadaljnji razvoj, vendar tudi z veliko prostora za izboljšave. Predlagal je, da se nadaljuje s procesom in začne oblikovanje nove strategije za prihodnost doline, ki bo vključila realne cilje in ukrepe za oceno napredka čez deset let.

Posebno zahvalo je izrazil vsem, ki so sodelovali pri organizaciji in izvedbi dogodka ter tistim, ki so pripomogli k širjenju zgodbe Term Snovik. Predsednik je zaključil s pozitivnim sporočilom o nadaljnjem sodelovanju in skupnem uresničevanju ciljev, saj verjame, da bo podporo in sodelovanje prispevalo k uspešni prihodnosti Tuhinjske doline. Zahvalil se je vsem za njihov prispevek in udeležbo ter povabil, da skupaj še naprej pišejo uspešne zgodbe Tuhinjske doline in Občine Kamnik.

Skupaj z županom sta podelila zahvale za pomembne prispevke pri razvoju in prepoznavnosti Tuhinjske doline. Prejeli so  jih: Miro Štebe za pomemben novinarski doprinos pri širjenju prepoznavnosti Tuhinjske doline in občine Kamnik na nacionalni televiziji RTV Slovenija, Matjaž Brojan za pomemben novinarski doprinos pri širjenju prepoznavnosti Tuhinjske doline in občine Kamnik na nacionalnem radiu RTV Slovenija, Primož Hieng za pripravo izjemne predstavitve Tuhinjske doline in občine Kamnik v tiskanih medijih, Duša Podbevšek-Bradač za pomemben novinarski doprinos pri širjenju prepoznavnosti Tuhinjske doline in občine Kamnik v tiskanih medijih, Marjan Vodnik za izjemen prispevek pri začetnih aktivnostih nastajanja Term Snovik – Kamnik, Helena Križnik za strokovno podporo pri nastajanju Term Snovik – Kamnik in Anton Hočevar za pomembno podporo pri uresničevanju razvojne poti Tuhinjske doline in Franci Potočnik, za pomemben novinarski doprinos pri širjenju prepoznavnosti Tuhinjske doline s Termami Snovik in občine Kamnik pri akcijah »Naj kopališča« akcije radia in televizije regionalnega centra Maribor, nacionalne RTV Slovenija.

Dogodek je spremljal kratek kulturni program uvodne meditacije Marte Krisch iz Term Snovik ter sopranistke in magistrice solo petja Marinke Golob s pesmima Kot biser si lepa Tuhinjska dolina in Ta zelena dežela. Popestrila sta ga tudi dva 2-minutna sprostitvena avtorska filma Bojane Planina: Kapljica vode in Tuhinjska dolina – z zdravilno termalno vodo in neokrnjeno naravo v naročju Kamniško-Savinjskih Alp. Dobro za vse.

Dogodek je povezovala Barbara Božič, okroglo mizo je vodila Bojana Planina, ki je z delom za Terme Snovik in Občino Kamnik povezana več kot trideset let in je med drugim na anonimnem razpisu tedanjega Izvršnega sveta Skupščine Občine Kamnik z agencijo Kompas Design zmagala s sloganom »Kamnik – v naročju planin«.

Besedilo: Bojana Planina in Jožica Hribar

Fotografije: Gregor Prašnikar

Informacije:

Turistično društvo Tuhinjska dolina

Kontakt: Jožica Hribar, 031 370 679

info@td-tuhinjskadolina.si                  

https://www.td-tuhinjskadolina.si/