V prostorih Slovenske matice so v sredo predstavili čezmejno pobudo Kozolec na Unesco, s katero si prizadevajo, da se kozolec vpiše v Unescov seznam svetovne kulturne dediščine. Razstava Slovenski kozolec (1994-2024 je bila na ogled že stoštiridesetič in si jo je do nadaljnega  mogoče ogledati v dvorani Slovenske matice, Kongresni trg 8/1, nato začne turnejo 2024/25.

V prostorih Slovenske matice je potekalo tudi predavanje Boruta Juvanca z naslovom Kozolec, spomenik slovenske arhitekture. Projekt Slovenski kozolec si s sloganom Ohranimo slovenski kozolec na najrazličnejše načine prizadeva opozoriti na nujo sistemske zaščite, raziskave, ovrednotenja in smiselnega ohranjanja pomnika stavbarstva, tesarskega znanja ter poltisočletnih tradicij.

 Rut 1996, obnova Fanikinega "samca" - začetek gibanja Ohranimo slovenski kozolec 

Čezmejna pobuda Kozolec na Unesco je nastala že pred leti, a je prizadevanja zavrla pandemija covida-19. Zdaj so jo ponovno zagnali, je za STA povedal predsednik gibanja Kultura-Natura Slovenija Slavko Mežek. Dodal je, da nameravajo pobudo za vpis kozolca na Unescov seznam uradno zagnati na srečanju v Rutu nad Baško grapo, kjer se je leta 1996 tudi začelo vseslovensko gibanje Ohranimo slovenski kozolec. Rut je pravzaprav rojstni kraj gibanja Ohranimo slovenski kozolec, zato sta na srečanju sodelovala tudi vaščana Ivan in Srečko Kemperle, člana Kulturno tehnično turistično društvo Baška dediščina, ki je tudi član Turistične zveze Slovenije. 

Rut, Slovenčev stoh, obnova 2024/25

Pobudniki vpisa kozolca na Unescov seznam so že v stiku z različnimi strokovnjaki, pa tudi z ministrstvom za kulturo in njegovim direktoratom za kulturno dediščino. Projekt Slovenki kozolec se je začel leta 1993 ob izidu dokumentarne fotomonografije Slovenski kozolec fotografa Jake Čopa in etnologa Toneta Cevca. Naslednjo leto je nastala istoimenska razstava arhitekta Borana Hrelje, ki je zgodbo knjige ponovil v arhitekturnih maketah. Razstava je od takrat prepotovala Slovenijo in Evropo, na ogled pa je bila tudi v ZDA.