Kulturno, zgodovinsko in turistično društvo Tabor deluje v Spodnji Savinjski dolini. Delujemo v Očbini Tabor, ki je je bila ustanovljena leta 1998. Ob ustanovitvi občine smo krajani spoznali, da Slovenci ne vedo, kje je ta občina, saj so nas zamenjevali s stanovanjskimi deli večjih mest. Od prve ideje do realizacije, da se ustanovi društvo je minilo kar pet let. V tem času smo se posamezniki aktivno pripravljali, kakšno društvo ustanoviti, kdo bodo člani, kaj bomo počeli itd. Bilo je veliko vprašanj, še več odgovorov, a ko smo začeli ideje strnjevati, smo dobili končni odgovor: »Ustanovili bomo Turistično društvo Tabor.«

Na občnem zboru spomladi leta 2003 smo bili odločni, da ustanovimo društvo. Začeli smo s pripravami na statut. Naše vodilo je bilo, da kraji v naši občini postanejo čim bolj prepoznavni, kar pomeni, da moramo medse povabiti čim več turistov. Čez poletje smo spisali prvi statut in 10. novembra 2003 smo bili vpisani v Poslovni register Slovenije.

Sledila so živahna leta, polna vzponov in padcev, a prišli smo do polnoletnosti. Pred tem pa se je zgodilo leto 2019, ko je društvo prevzela »ženska oblast«. Že ob imenovanju je povedala, da želi spremembe, da je v društvu potrebno organizirati sekcije, da se bo lahko vsak član našel v tisti, katera mu najbolj leži. Že na občnem zboru smo se odločili, da pripravimo progam društva za dve leti in finančni načrt. V program društva smo zapisali delovanje treh sekcij: Dramska sekcija Ojstriška gospoda, ki jo vodi Hani Zamuda; Sekcija za promocijo turizma, ki jo vodi Feliks Zamuda in Sekcijo za ohranjanje kulturnih običajev, ki jo vodi Darja Vita.

Že v letu 2020 se je začelo z realizacijo začrtanih ciljev, a kaj, ko je epidemija prekrižala naše načrte. Toda to smo dobro izkoristili. V času, ko smo bili doma, smo pripravljali informativne table, izdelovali gledališke kostume in promocijski material. Plodni so bili poletni meseci. Z veliko vnemo smo nadaljevali v letu 2021. V naše vrste so prišle mlajše osebe, ki so delovanje društva videla na svoj način. Prisluhnili smo jim in marsikatera njihova ideja se je uresničila. Ko smo že začeli žeti uspehe, smo ugotovili, da je statut star. Organizirali smo delovno skupino in začeli s spremembami. Vmes se je spremenila tudi zakonodaja in statut smo morali dobro spremeniti.

Pri tem mejniku v našem društvu, ko smo že praznovali polnoletnost, pa nismo ostali. Pripravili smo gradivo za pridobitev statusa društva v javnem interesu. Zopet se je zbrala delovna skupina, zavihala rokave in začeli smo z delom. Danes s ponosom povemo, da imamo status nevladne organizacije v javnem interesu na področju kulture, postali smo tudi član Turistične zveze Slovenije. Dejavnost v sekcijah je zelo aktivna, medse smo povabili mlade, ki skrbijo za socialna omrežja. Imamo svojo spletno stran, ki smo jo poimenovali po bližnjem hribu Ojstrica (www.ojstrica.si), kjer je nekoč stal grad, pod njim pa nekaj stoletji kasneje še dvorec Ojstrica. Smo uspešni, a to je šele začetek poti. Gremo naprej, višje in višje …

Dramska sekcija Ojstriška gospoda se predstavlja z zgodovino iz začetka 17. stoletja, ko je grad od Habsburžanov, po propadu Celjskih knezov, kupil grof feliks Schrattenbach. Ta je dal ob znožju hriba postaviti dvorec. Spomini na dogajanje na dvorcu obujamo s predstavitvijo skupine, kjer vsak posameznik igra svojo vlogo. Med nami je tudi trebušna plesalka, ki rada zapleše grajski gospodi in tako poskrbi za pestrost v skupini. Imamo tudi tri glasbenike, ki zaigrajo glasbo tistega časa na tri različne instrumente, včasih skupaj, včasih solo. Ljudje, ki nas spoznajo, so nad nami navdušeni, zato smo prepričani. 

Delo v sekcijah je zelo pestro in aktivno. Pogledi na samo promocijo kraja in njeno bogato zgodovino pa je tako veliko, da smo začeli pripravljati številne zgibanke in publikacije. Dramska sekcija Ojstriška gospoda hodi po Sloveniji in tujini ter s svojim delom in nastopi promovira društvo, kraj in Slovenijo. Posamezni člani so začeli z raziskovanjem življenja v tem delu naše lepe domovine in prišli do številnih podatkov, katere uporabljamo za pripravo nove knjige. Ker je dramska sekcija oblečena v oblačila od konca 16. stoletja do začekta 18. stoletja, je bilo vloženega veliko raziskovanja v oblačilno kulturo tega časa. Odločili smo se, da bomo prav tako izdali knjigo o tem. Za oblačila in njih šivanje skrbi naša predsednica Hani Zamuda.

Sekcija za promocijo turizma poskrbi za urejenost kraja, prepoznavnost in informiranost našega kraja. Pri tem pa ne pozabljamo na vse starostne skupine: od najmaljših do najstarejših. Na sadna drevesa smo postavili lesene sadeže, ki že vizualno govorijo, katero sadno drevo je. Poleg pa so informativne table, kjer so podatki o posameznem drevesu. Pa to še ni vse: oskrbeli smo čudovit čebeljnak, ki ga z veseljem pokažemo našim obiskovalcem. Kako pomembne so čebele v našem življenju, lahko vidimo v pouči sobi, katero je opremilo naše društvo. Tudi informativne table nakazujejo, kje so kraji, ki spadajo v našo občino. Dejstvo pa je, da nas najbolj poznajo prav po gradu Ojstrica in princeski, ki je bila v njem zaprta: Veroniki Deseniški.

Sekcija za ohranjanje kulturnih običajev pa je tista, ki pripravlja številne ustvarjalne delavnice. Skrbimo, da se stari običaji ohranjajo. Šivamo Ojstriške zajčke, o katerih govorijo številne legende, po njih je poimenovana tudi Zajčeva koča; izdelujemo prikupne Ojstriške Veronike - lutke: samostoječe, na palici ali kot niniko za spanje najmlajših. Pri delu uporabljamo številne materiale, tudi take, ki bi končali v zabojniku, pa jim naši člani vdihnejo novo življenje. Seveda sodelujemo na številnih festivalih in kjer imamo stojnice, se predstavimo prav s temi izdelki. Naše stojnice so tko vedno barvite.

Še marsikaj bi lahko napisali o delu v našem društvu. Ker imamo zelo široko področje delovanja, smo v letu 2024 spomladi odločili, da ime društva dopolnimo. Sedaj smo uradno Kulturno, zgodovinsko in turistično društvo Tabor. Že v imenu se tako ve, s čim se v društvu ukvarjamo. Občina nam je dodelila nove prostore. Tud smo si sami uredili prijeten prostor za društveno življenje. V tem prostoru pa imamo tudi manjši "muzej", ki je razdeljen na tri obdobja: grofe Žovniške in kneze Celjske, Drugi kmečki upor na Slovenskem in na obdobje grofa Schrattenbacha. 

Predstavitev našega društva bomo zaključili s sloganom MI SMO TU - gre za zgodovinski vzklik kmetov (upornikov), ki so prišli pred grad Ojstrica. Opozorili so nase in tako tudi mi opozarjamo nase. Smo tu in delamo za širšo skupnost, da nas čimbolj spozna in ponosni smo na svoje delo ... pri tem se ne bomo ustavili, pač pa gremo naprej.

Če nas želite spoznati, vljudno valjeni v našo lepo zeleno dolino, ki jo vzhodu in jugu obdaja prelepo hribovje, kjer se spočije duša in telo; kjer dolino preletava sokol selec in kjer se v zraku slišijo pripovedi davnih dni ...