Po čem si boste zapomnili leto 2020? Je tudi vaše (popotniške) načrte prekrižal novi koronavirus, zaradi katerega so bili letos odpovedani številni športni, kulturni in družabni dogodki? A da bi izkusili in doživeli kaj novega ter še bolje spoznali skrite čare domovine, ne potrebujemo ravno množic. Niti v decembru, mesecu, ko se poslavljamo od starega leta in pričakujemo nekaj novega in lepega, ne. Mogoče je prav predpraznični čas priložnost, da se še bolj zazremo vase in prepoznamo srečo v drobnih stvareh, ki pobožajo dušo. Mi jo bomo, če bodo le razmere dopuščale, mahnili proti Štanjelu in med drugim odkrivali jaslice, ki jih domačini postavljajo po okenskih policah, na pragih kraških hiš, na dvoriščih in po zidovih …



Vsak kamen pripoveduje zgodbo

Čarobno lepa veduta srednjeveškega Štanjela, od katere težko odmakneš pogled, daje morda vtis, da je to največ, kar ti lahko kraj da. Kako varljivo. Temu kraškemu biseru se je vredno povsem prepustiti, da te vodi po ulicah in prostorih, med zgodbami in barvami, skozi vonje in svetlobe kraških razgledov. V Štanjelu vsak kamen govori svojo zgodbo. Grič je bil poseljen že v prazgodovini, o rimskem obdobju pričajo ostanki stavb in nagrobniki, mogočen grad in strnjeno naselje pripovedujeta o srednjeveškem življenju, Fabianijeve arhitekturne mojstrovine iz prejšnjega stoletja so zgodba zase … In prav vsako zgodbo v Štanjelu je vredno odkriti. Za začetek jo mahnite proti Kraški hiši in cerkvi sv. Danijela; Kraška hiša izraža arhitekturne značilnosti prvotnih kraških hiš, grajenih v času romanike in gotike. Kdor želi spoznati življenje in delo Kraševcev v preteklosti, mora prestopiti njen prag in si ogledati stalno etnološko zbirko. Tudi župnijska cerkev sv. Danijela je s svojo gotsko zasnovo in že od daleč vidnim nenavadnim limonastim zvonikom eden od simbolov vasi. Notranjost krasijo baročni kamniti oltarji, najbolj zanimiva pa je reliefna upodobitev gradu Štanjel na glavnem oltarju.



Beneški mostiček za zaljubljence

Pod grajskim obzidjem se odpre pogled na edinstven, terasasto urejen Ferrarijev vrt, delo priznanega arhitekta in urbanista Maksa Fabianija (1865–1962), ki se je rodil v bližnjem Kobdilju. Osrednji motiv čudovitega parka je bazen z beneškim mostičkom, priljubljena točka izletnikov in še bolj zaljubljencev, ki na mostičku preverjajo trdnost svoje ljubezni. Pri zasnovi vrta je Fabiani uporabil tako tradicionalne, za kraško krajino značilne prijeme kot tudi elemente, ki s Krasom nimajo ničesar skupnega, izražajo pa ideale tistega časa. Tako so nastali razgledni paviljon, ovalni bazen z že omenjenim beneškim mostičkom, umetna votlina s školjko ter vodometi.

Prava znamenitost Ferrarijevega vrta pa je vodovodni sistem. Večni problem pomanjkanja vode na Krasu je namreč Fabiani rešil z zasnovo vodovodnega sistema, pri katerem je tradicionalni način zbiranja deževnice nadgradil s sistemom talnih zbirnih kanalov, cistern, cevovodov, odtočnih oziroma namakalnih kanalov in jih povezal v kompleksen sistem. Ta je vilo in park že v začetku prejšnjega stoletja oskrboval z lastno tekočo vodo, ne le za osnovne potrebe, celo za razvedrilo in okras. Če se radi sprehajate, se Štanjelu skoraj ne morete izogniti, saj njegova okolica ponuja obilo možnosti za krajše in daljše izlete. Označena krožna učna in sprehajalna Fabianijeva pot med Štanjelom in Kobdiljem povezuje lokacije, povezane z življenjem in delom Maksa Fabianija. Ste vedeli, da je Fabiani, sicer profesor na dunajski tehniški univerzi, umetnostni svetovalec Franca Ferdinanda, neuradno pa tudi ljubljanskega župana Hribarja, po vrnitvi na Kras ob koncu leta 1917 v Štanjelu načrtoval skoraj vse, kar je bilo tam zgrajenega med obema vojnama?




Nekateri načrti za Štanjel, podobno kot za številne vasi in mesta vse do roba Furlanije, so bili v tistem času konceptualna novost na področju evropskega načrtovanja. Prav štanjelski grad pa je po velikosti in obsegu prekašal vse druge Fabianijeve stavbe na Krasu: v njem je župan Fabiani uredil občinski urad, osnovno šolo, zdravstveni center, kinodvorano, veliko plesno dvorano, poslikano s freskami, ter občinsko skladišče. Umestitev različnih javnih programov lokalnega središča v prenovljeni grad ima malo primerjav v evropskem prostoru.

Na Fabianijevi poti lahko obiščete še pokopališče iz prve svetovne vojne in grobnico Fabianijevih, nato pa znova zavijete proti Štanjelu, kjer bodo v nedeljo, 13. decembra, ob 15. uri, odprli razstavo jaslic, ki jih bodo povsod po kraju postavili vaščani in vaščanke. Jaslice bodo na ogled do 3. januarja 2021. Štanjel je vabljiv v vsakem letnem času, predpraznične lučke in vzdušje pričakovanja pa srednjeveški vasici dodajo poseben čar …

Rdeča prst, sivi kamen in opustele zime

Ni pa bil Fabiani edini, ki je s svojim delom zaznamoval tukajšnji prostor. Lojze Spacal (1907–2000), slikar in grafik, je bil eden najpomembnejših mednarodno priznanih slovenskih predstavnikov likovne umetnosti 20. stoletja. Živel in delal je v bližnji Škrbini, motive za ustvarjanje pa je iskal prav na Krasu, lirični pokrajini rdeče prsti, sivega kamna in opustelih zim, in jih oplemenitil s svojimi trenutnimi čustvenimi stanji. Njemu posvečena stalna zbirka, ki je na ogled v Galeriji Lojzeta Spacala v prostorih gradu v Štanjelu, obsega več kot 140 del velikega ustvarjalca in je zato nikakor ne gre prezreti. Seveda pa lahko prehodite tudi nezahtevno Spacalovo spominsko pot, ki na dvanajstih kilometrih povezuje Škrbino in Štanjel. Pot je speljana po slikoviti kraški pokrajini, ki je bila slikarju vse življenje največji navdih. Primerna je tudi za kolesarje, ki imajo na tem delu Krasa veliko priložnosti za poganjanje pedal, če le kraška burja ne brije premočno.

Ste že slišali za Kolesarski krog spodnjega Krasa? Ta vas na 72 kilometrih po čudoviti naravi popelje na najvišje vrhove spodnjega Krasa, predstavi zanimive zgodbe in ponudi nepozabne razglede. Od Lukovca, kjer sta po ljudskem izročilu ogromni kamniti gomili zgradila velikana, ki sta se obmetavala s kamni, vodi pot na Trstelj ter mimo Pomnika miru na Cerju. Po mulatjerah se spustite v dolino Brestovice, od tam vodi pot v Gorjansko in do Debele griže, enega največjih nižinskih prazgodovinskih gradišč pri nas. Skozi Pliskovico se vrnete v izhodišče v Štanjelu.

Priložnosti, da si polepšate dan, je torej več kot dovolj. In naj bo takšnih dni v letu 2021 čim več.

Katja Željan

Rubriko Na potep pripravljamo v sodelovanju z revijo GEA.