Turistično društvo Žirovski Vrh deluje od leta 1997. Ustanovljeno je bilo na pobudo svetovalne službe Kmetijske zadruge Škofja Loka, ki je takrat sodelovala v projektu CRPOV - celostni razvoj podeželja. Njegov namen je bil, da se na podeželju združuje, povezuje in na tej podlagi razvija nove ideje, produkte, prireditve. Prvi sestanek, ko se je pričelo pogovarjati o idejah, ki bi jih izpeljali preko projekta, je potekal na turistični kmetiji pr’ Lubic v Vinharjah. Na pobudo Cilke Štucin, ki je izpostavila, da bi v naših krajih morali bolje predstavljati naše delo, predvsem iz področja pridelave žita, se je razvila ideja, da bi pričeli prirejati prireditev na temo žetve. Na srečanjih, ki so sledila, se je ideja razvila in tako se je za izvedbo prireditve sestavil odbor, ki so ga pozneje tvorili ustanovni člani Turističnega društva Žirovski Vrh. Na materinski dan, leta 1997 je bilo tako ustanovljeno društvo, katerega člane je povezovala osnovna ideja - izpeljati prireditev Praznik žetve. Prvi predsednik je bil Marko Oblak, po domače Sivcov. V času 23 let delovanja so se zamenjali predsedniki društev: Marko Oblak, Tončka Oblak, Tone Košir, sedanji predsednik pa je Štefan Bogataj. Združujemo člane predvsem iz Občine Gorenja vas - Poljane in delno iz Občine Žiri, imamo pa tudi člane iz Škofje Loke, Turjaka, Horjula in drugih okoliških krajev. Trenutno članstvo šteje cca 150 članov.

Začetna leta delovanja nam je z nasveti še vedno stala ob strani kmetijska svetovalna služba, nato pa smo kmalu organizacijo dogodka prevzeli sami. Praznik žetve, zadnji vikend v juliju,  se je pričel odvijati na kmetiji Javorč, kjer so še sejali žito in je bilo tudi dovolj prostora za izvedbo dogodka. Program smo zasnovali predvsem na prikazih žetve, mlačve, čiščenja žita, izdelave slamnate strehe in drugih opravil v povezavi z žitom. Z leti je prireditev prerasla v dvodnevno, saj smo priključili še sobotne večere, ko so se začeli odvijati igrani prikazi šeg in običajev našega kraja. Starejši domačini, ki še pomnijo tiste lepe stare čase, so nam pomagali pri zbiranju snovi za naše uprizoritve, režijo zgodb pa je prevzela Tončka Oblak (Omejčkova), druga predsednica društva. Skupaj z njeno hčerko Lucijo Oblak (poročeno Kavčič) sta prevzeli organizacijo prireditve in njeno vsebinsko rdečo nit. Iz leta v leto so bile zgodbe bolj dovršene in vsebinsko zanimive ter so pripovedovale o šegah in navadah skozi življenski cikel. Tako je bilo uprizorjeno vasovanje, prevoz bale, odhod neveste od doma z ohcetjo, prihod neveste na ženinov dom, življenje s taščo pod eno streho, porod in krst otroka, vragolije mladih, bližajoča se smrt in prepis kmetije ter različni razkoraki med generacijami na kmetiji. 

Obisk prireditve Praznik žetve je iz leta v leto naraščal ter na vrh hriba privabil vse več obiskovalcev. Dvorišče kmetije Javorč je postalo pretesno, zato se je prireditev premaknila nekoliko nižje - na Selakov grič. Tam si je bilo potrebno omisliti šotor in zagotoviti vso potrebno logistiko za izvedbo prireditve, zato smo se čez nekaj let odločili, da prireditev razširimo na tri dni. Vsakoletno domačo igro tako sedaj odigramo vse tri prireditvene dni, poskrbimo za spremljajoči kulturni in zabavni program.

V letu 2005 so člani društva markirali pohodno pot Skozi Zalo. V sklopu projekta Razvojne agencije Sora se je vzpodbujalo vzpostavljanje pohodnih poti, zato smo se za označitev odločili tudi člani TD Žirovski Vrh. Pot je postala ena od t.i. Tavčarjevih poti. Vzdrževanje poti se je vsakoletno redno vršilo, v letu 2011 pa smo izpeljali projekt LAS Loškega pogorja - Duša tematskih poti, kjer je pot dobila vsebino in še bolj zaživela. Obisk se je povečal, vsakoletno smo organizirali tudi voden pohod po poti z igranimi prizori iz dela I. Tavčarja, V Zali. Na prvem pohodu smo beležili preko 300 pohodnikov, v naslednjih letih pa v povprečju med 150 in 200 pohodniki. V letu 2012 je pot prejela tudi naziv 3. naj tematska pot v Sloveniji po mnenju komisije na Turistični zvezi Slovenije. Enak naziv je prejela tudi leta 2015, ko se je njena vsebina še dodatno dopolnila. V letu 2019, ko je Poljanska dolina praznovala 100 - letnico Visoške kronike, so vsebino organiziranega pohoda, 2. maja, bogatili igrani prizori Visoške kronike.

Nekaj zaporednih let je društvo prirejalo tudi Salamiado na Javorču, kjer je potekalo ocenjevanje domačih salam. Zaradi slabih vremenskih razmer, ki so bile značilne za aprilske dni, se je nato društvo odločilo, da salamiade ne prireja več.

Znotraj društva delujejo različne sekcije, najmočnejša pa je zagotovo Folklorna skupina Zala, ki deluje od leta 2009. Na pobudo Lucije Kavčič, ki je pridobila naziv strokovne vodnje folklorne skupine, se je nabralo devet parov, ki so se pričeli učiti gorenjske plese. Ob mentorstvu Marka Krajnika iz folklorne skupine Škofja Loka je plesno znanje članov napredovalo. V letu 2013 so uspeli tudi na EU razpisu Bogastvo babičine skrinje, v katerem so pod budnim očesom mentorice Andreje Stržinar in različnih kostumografov ter raziskovalcev oblačilne dediščine, soustvarjali kostume iz sredine 19. stoletja. V okviru projekta je izšla tudi knjižica, ki opisuje in prikazuje pozabljeno znanje postopkov šivanja, vezenja in krojenja starih oblačil. Avtorici Lucija Kavčič in Katarina Sekirnik sta v njej zbrali precejšnje bogastvo komaj ohranjenih rokodelskih znanj. Folklorna skupina Zala se vsakoletno udeleži območnega srečanja folklornih skupin in že vrsto let dosega tudi regijski nivo, po oceni JSKD. Nastopi skupine niso samo plesni, marveč zajemajo inovativne prikaze šeg, običajev ter zgodb iz preteklosti in gledalce navdušijo tudi z obranim štiriglasnim petjem ter usklajenim plesom.

Že od leta 1998 pa znotraj društva deluje tudi dramska sekcija, ki je prvotno s krajšimi skeči skrbela predvsem za zabavni del programa Praznika žetve, danes pa letno izpelje eno celovečerno igro, več manjših krajših skečev, pripravi igro za Miklavževanje ter sodeluje na različnih drugih dogodkih, kot je npr. Jerbas domačih v Poljanah. Značilnost dramske skupine je, da večino odigranih del zanje pripravi članica Tončka Oblak in tako z domačo vsebino zagotavlja avtoktonost igranih zgodb. Po pripovedi starejših in domišljiji mladih tako nastane marsikatero hudomušno in igrivo delo.

Poleg aktivnosti za odrasle poskrbimo tudi za druženje otrok in mladine. Od leta 2003 v društvu deluje otroška folklorna skupina, ki skrbi za popestritev programa na prireditvah ter se občasno udeleži območnih srečanj JSKD. Prav tako spodbujamo mlade igralce, jih vključujemo v različne predstave in tako zagotavljamo podmladek v društvu. Nekajkrat letno se družimo na ustvarjalnih delavnicah ter drugih akcijah.

Vsako leto se trudimo nekaj sredstev nameniti tudi označitvam domačij na Žirovskem Vrhu, urejanju tematske poti ter nasplošno urejanju kraja. 

Možnosti razvoja društva so še številne, želimo pa si predvsem veliko veselega druženja in lepih prireditev, saj nas to povezuje že 26 let.