Turistična zveza Gornjega Posočja je kot združenje društev, gospodarskih subjektov in javnega sektorja  nastala v obdobju, ko so na tem območju  takratna občina Tolmin, turistična društva in s turizmom povezane organizacije začele glasno izražati potrebe po načrtnem in organiziranem delovanju na področju pospeševanja razdrobljene turistične ponudbe.

Pobudo za ta korak je leta 1989 prevzel tedanji Sekretariat za gospodarstvo občine Tolmin. Sestavil je iniciativni odbor, ki je 19. februarja 1990 v Bovcu sklical ustanovno skupščino. Listino o ustanovitvi je podpisalo petnajst ustanoviteljev:

1. vseh šest tedaj delujočih turističnih društev (TD Tolmin, TD Most na Soči, TD Kobarid, TD Bovec, TD Log pod Mangartom in TD Soča-Trenta)
2. tri druga društva (Planinsko društvo Tolmin, Ribiška družina Tolmin in Soča rafting klub) in
3. Triglavski narodni park, Občina Tolmin in Komunala Tolmin in več gospodarskih subjektov: Kompas ATC Bovec, Kompas Hertz Tolmin in Planika Kobarid).

Ob vpisu v register društev 16. 8. 1990 je TZGP združevala že dvaindvajset članic. Zaživela je ravno v prelomnih časih naše zgodovine, ko se je rojevala nova država Slovenija.  Prvi predsednik Žarko Rovšček  jo je vodil dva mandata.. Funkcijo tajnika je skozi delovno mesto svetovalca za turizem omogočala tedanja Občina Tolmin. Do leta 1997 jo je opravljal Miloš Batistuta. Financirala se je iz sredstev turistične takse. 70% so jo bila deležna turistična društva za svoje delovanje,  30%  pa jo je zveza porabila za skupno promocijo, ki jo je finančno podpiralo tudi  turistično gospodarstvo.

TZGP je bila prva v Zgornjem Posočju, ki je  organizirano pristopila k pospeševanju turizma.  Program je široko in smelo zastavila in ga v celoti usmerila v agresivno promocijo z namenom dvigniti prihodke od te dejavnosti. Najprej se je zagnala v pripravo promocijskega materiala, kjer je morala začeti iz nič. Leta 1991 je v času  Svetovnega prvenstva v kajaku in kanuju na Soči že izdala promocijsko mapo in monografijo Soča od izvira do morja. V sodelovanju s Centrom za turistično in ekonomsko propagando pri Gospodarski zbornici Slovenije in z Območno gospodarsko zbornico za severno Primorsko je Gornje Posočje promovirala na več deset  mednarodnih sejmih in borzah letno. Kot  zastopnica celotnega Posočja se je prav tako leta 1991 vključila v projekt Julijske Alpe, ki je težil k skupnemu tržnemu nastopanju štirih centrov: Bleda, Bohinja, Kranjske gore in Bovca.  Že naslednje leto je promocijsko prodrla na Koroško in v Furlanijo Julijsko krajino. Leta 1993 je na sejmu Alpe Adria prvič nastopila z imenom »Dolina Soče«.

Turistična zveza Slovenije in Ministrstvo za gospodarske dejavnosti sta v letu turizma 1994 začela s pripravami na zakon, ki bi sistemsko uredil področje turizma. Ker je dolina Soče izpolnjevala pogoje za oblikovanje turistične regije, si je TZGP  prizadevala za preoblikovanje v regionalno turistično organizacijo. Toda Občina Tolmin se je takrat razdelila v tri nove občine Tolmin, Kobarid in Bovec. Turistična taksa je postala prihodek občin. S tem so  postali  pogoji delovanja za zvezo bistveno težji. Poslej naj bi jo financirale občine z dotacijami. Toda Občina Bovec je TZGP-ju  že leta 1995 zmanjšala sredstva in ni več imenovala predstavnikov v izvršni odbor.

Leto 1996 je bilo prelomno, saj je bil sprejet Zakon o društvih, ki je določal turistične zveze le še kot zveze društev.

Leta 1997 je Občina Bovec dokončno odstopila od skupne promocije. V tej situaciji so župani vseh treh občin  na pobudo Upravne enote Tolmin podprli oživitev TZGP. Sklicana je bila skupščina, sprejet je bil nov statut in izvedli so volitve. Novi predsednik je postal Janko Humar, za tajnico je bila imenovana Mojca Rutar. TZGP je še naprej delovala  na področju  promocije turizma v Gornjem Posočju  z izdajo turističnih promocijskih publikacij, oglaševanjem in s sejemsko dejavnostjo.

Leta 1998 je TZGP dobila predstavnika v izvršnem odboru Turistične zveze Slovenije in začela sodelovati z  novo ustanovljenim Centrom za promocijo turizma Slovenije (današnji STO).

Tega leta se je v Posočju zgodil velikonočni potres. TZGP je koordinirala pomoč društvom, ki so ji jo namenila društva širom po Sloveniji in odigrala pomembno vlogo pri obnovi pozitivne podobe Posočja  kot turistične destinacije.

Nov Zakon o pospeševanju turizma leta 1998 je dal podlago za oblikovanje lokalnih turističnih organizacij in dokončno razmejil društveno od poslovno usmerjene turistične dejavnosti. Posoške občine niso bile zainteresirane, da bi se TZGP s svojimi izkušnjami preoblikovala v skupno LTO. Leta 2000 je bila ustanovljena LTO Sotočje Tolmin, leta 2001 pa še LTO Bovec.

Zaradi nastale situacije je leta 1999 Janko Humar odstopil z mesta predsednika. Na izredni volilni skupščini so predsedovanje zaupali Mojci Rutar. Tajniška dela je prevzela Karla Kofol. Obe sta bili na redni skupščini 2001 potrjeni še za en mandat.

V letu 1999 je TZGP vzpostavila spletno stran s predstavitvijo Posočja v štirih jezikih. Vključila se je v obe lokalni turistični organizaciji. Še naprej je ostala  koordinator promocijskih aktivnosti za dolino Soče v Skupnosti Julijske Alpe.

Program delovanja, ki je temeljil na širjenju in poglabljanju dosedanjega dela, je zveza strnila  v štiri sklope, ki  so podlaga za letne programe dela zveze še danes.  Ti so: vključevanje v projekte TZS, vključevanje v turistične razvojne projekte, promocija na sejmih in tržnicah doma in v zamejstvu ter sodelovanje in povezovanje z drugimi organizacijami.

V to pisano paleto aktivnosti je TZGP pospešeno vključevala društva, ki so s tem  dobila možnost promocije lastnega dela. Pripravila je več izobraževanj, jim pomagala pri razpisih, soorganizirala  je različna srečanja, strokovne ekskurzije in usposabljanja, tudi za lokalne turistične vodnike. Posebno skrb je posvečala  nagrajevanju in  priznanjem turističnim društvenim delavcem za prostovoljno delo. Spodbujala je turistično delovanje in vzgojo otrok od predšolske stopnje dalje. Nasploh je sodelovala z vsemi subjekti iz domačega okolja, ki so pokazali interes za turistični razvoj in turistično promocijo.

Želja članic zveze po srečevanju, spoznavanju in druženju je segla tudi med zamejska društva pro loco od Kanalske doline preko Rezije, Terskih in Nadiških dolin ter vzdolž Soče vse do Jadrana. Zaradi te dejavnosti so jo v slovenskem prostoru označili za »nekaj posebnega«. Zlasti po letu 1999  je intenzivirala udeležbo na  promocijskih predstavitvah in izmenjavah obiskov na prireditvah. Med drugim je organizirala e čezmejni fotografski natečaj, čezmejni otroški likovni natečaj, pomagala je zamejskim društvom pri organizaciji izletov, planinskih tur, in še in še… Sodelovanje  se je še poglobilo po letu 2004 z vstopom Slovenije v Evropsko unijo. 

Leta 2005 so članice TZGP na volilni skupščini Mojci Rutar potrdili predsedovanje še za štiri leta. Kot podpredsednik ji je pomagal Miha Mlinar, kot tajnica pa Nina Koren.

Leta 2009 je dolgoletna predsednica Mojca Rutar zaključila predsedovanje. Na redni letni skupščini je bilo izvoljeno pomlajeno vodstvo:  Mateja Čujec za predsednico, Maša Klavora za podpredsednico in Silvana Carli za tajnico. Podpredsednico je zaradi nezdružljivosti funkcij, ki jih je opravljala, nadomestila Barbara Podpečan Jesenšek, ki  ji je bilo na redni skupščini leta 2013 zaupano mesto predsednice. Kot podpredsednica je nastopila  Alenka Zgaga. V TZGP je bilo tedaj vključenih 35 turističnih in drugih društev, povezanih s turizmom, na območju občin Tolmin, Kobarid in Bovec. V utečeni  program delovanja je zveza leta 2013 umestila še obsežno večdnevno prireditev Puntarski dnevi. Prvo leto je bila delno financirana iz sredstev  Evropskega sklada za razvoj podeželja in Republike Slovenije. Letošnje poletje so tolminske ulice odeli v srednjeveško vzdušje že tretjič.

Leta 2015, v letu praznovanja srebrnega jubileja, je TZGP sprejela dopolnitve k statutu, ki  prinašajo dve novosti:

• omogočajo ustanovitev mladinskega odbora,
• posameznikom, društvom in organizacijam pa dajejo možnost, da pridobijo status pridruženega člana.

Zvezo sta za svojo krovno organizacijo izbrali še dve društvi, tako da  jih sedaj združuje sedemintrideset (37). V nasprotju s preteklimi leti so naklonjenost njenemu delovanju izkazale vse tri občine Gornjega Posočja.

TZGP je uveljavljena društvena organizacija, ki igra vidno vlogo v regionalnem in slovenskem prostoru. Na svoji 25 let dolgi poti se je morala nenehno prilagajati novostim v zakonodaji, ki jih je narekovala novo nastala država. Čeprav je vsaj enkrat temeljito pretresla ustaljeno pot njenega delovanja, ni krenila iz svojih zastavljenih tirnic. Kakor je ugotovila že Mojca Rutar v Tolminskem zborniku leta 2010, je na prvo mesto vedno postavljala »spodbujanje razvoja turizma, sodelovanje in povezovanje z vsemi, ki prispevajo k razvoju turistične kulture, skrbijo za ohranjanje naravnih vrednot in kulturne dediščine, skozi prireditve zagotavljajo ohranjanje izročila, identitete in tradicije, skrbijo za urejeno in kakovostno bivalno okolje in z gostoljubnostjo prispevajo k temu, da se obiskovalci vračajo.«

Od leta 2018 vodi Turistično zvezo Gornjega Posočja Aljojša Križnič, podpredsednica pa je Alenka Zgaga. 

VIZIJA: TZGP bo postala vodilna nevladna organizacija na področju svojega delovanja, ki bo z združevanjem in povezovanjem nevladnega sektorja krepila zavedanje o pomenu sodelovanja med nevladnim sektorjem in ostalimi deležniki v lokalnem okolju z namenom prispevati k razvoju in prepoznavnosti destinacije, prijazne lokalnemu prebivalstvu in turistom.

Zapisala: Olga Zgaga